Tema svetovnega dneva potrošnikov je gradnja zaupanja v digitalni svet

Rdeči starodobni avtobus bo za en dan potrošniška informacijska pisarna, v kateri bo moč treti potrošniške orehe in se zraven zabavati.

sre, 15.03.2017, 07:00

Ljubljana – Tema letošnjega svetovnega dneva potrošnikovih pravic je graditev digitalnega sveta, ki mu potrošniki lahko zaupajo. O tej temi bodo danes razpravljali na potrošniškem vrhu G20 v Berlinu. Doma pa je osrednji dogodek dan odprtih vrat Evropskega potrošniškega centra, tako kot lani, na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Novo o potrošniških kreditih

Rdeči starodobni avtobus bo za en dan spet postal osrednja potrošniška informacijska točka v Sloveniji. Tam bo potrošnik med 9. in 18. uro lahko izvedel, kar ga zanima skozi vse leto, z vprašanji bo lahko podrezal v predstavnike ministrstva za gospodarstvo, slovenskega Evropskega potrošniškega centra (EPC), Tržnega inšpektorata RS, centra SOLVIT ter Informacijskega središča Evropskega parlamenta in Evropske komisije v Sloveniji – Hiše EU.

Organizatorji bodo posebno pozornost posvetili novostim, ki jih od 3. marca letos prinaša zakon o potrošniških kreditih predvsem pri kreditiranju nakupa nepremičnin. EPC bo delil brošuro, v kateri je predstavil postopke pri reševanju pritožb in sporov z domačimi in tujimi ponudniki blaga in storitev. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v okviru koncesije za obveščanje in izobraževanje potrošnikov pripravila brošuro »Kako varno in informirano do ugodnega kredita?«, predstavniki Banke Slovenije pa bodo pojasnjevali, kako nadzirajo dajalce kreditov in kreditne posrednike. S koristnim bodo organizatorji znova povezali tudi prijetno in zabavno: kviz na temo potrošniških pravic, kolo sreče in praktične nagrade.

Zaupanje v digitalni svet

Nacionalna potrošniška organizacija ZPS pa prazniku na rob razmišlja o digitalizaciji, ki vpliva na naše delo, medsebojne odnose in na odnose s ponudniki blaga in storitev. Do leta 2020 naj bi imelo 52 odstotkov svetovnega prebivalstva dostop do spleta, v Sloveniji pa je bil ta delež ob koncu lanskega leta že 88 odstotkov.

Na spletu puščamo svoj digitalni odtis, premalo pa se zavedamo, kakšne so lahko posledice nepremišljenega trosenja osebnih podatkov. Potrošniške organizacije opozarjajo, da igro vodijo korporacije, »ki potrošnika privabljajo z (vsaj navidezno) zadovoljitvijo njegovih potreb, mu vse skupaj ponudijo v brezplačno uporabo, pri tem pa nesramno izkoristijo njegovo zaupanje in vnesene osebne podatke pošiljajo naokrog svojim partnerjem, ki jih potrošnikom sploh ne razkrijejo«.

Vpliv digitalizacije na naše življenje se bo s časom le še povečeval, saj raste število uporabnikov spleta, kot tudi število digitalnih naprav (pametnih termostatov, gospodinjskih aparatov, osebnih pomočnikov, celo igrač), z njim pa tveganja zlorab. Zato je, menijo v ZPS, treba poskrbeti za varnostne mehanizme in zakonodajo, ki bo ažurneje kot dozdaj sledila novostim na trgu. Digitalizacija namreč zdaj prehiteva zakonodajo. Marsikaj pa potrošnik lahko stori sam, s tem, da je previden, da se ne izpostavlja bolj, kot je nujno, ne objavlja fotografij, da ne dovoli sledenja.

Pošlji mi pismo

Na posebno past digitalizacije opozarja vseevropska kampanja »Pošlji mi pismo«, ki se zavzema za pravico potrošnikov do izbire. Digitalno komunikacijo nekateri potrošniki sprejemajo z največjim zadovoljstvom, saj jim poenostavlja življenje, drugi pa jo bodisi zavračajo iz osebnega prepričanja, nemara jim spletna tehnologija ni dostopna, ne znajo ali ne zmorejo delati njo.

Za to drugo skupino je digitalizacija, ki ponekod že uvaja izključno elektronsko poslovanje, diskriminatorna. Udeleženci v kampanji (ZPS, Pošta Slovenije, Društvo daruj, GZS) zahtevajo, da zakonodaja zagotovi enako obravnavo vseh potrošnikov, da se v zakon o varstvu potrošnikov zapiše pravica do izbire, kako bodo obveščeni, po elektronski poti ali klasično, po pošti.

 

 

Po podatkih Surs je lani v Sloveniji internet uporabljalo 78 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let (v EU 85 odstotkov). V Sloveniji je vsaj en spletni nakup opravilo 48 odstotkov te populacije (v EU 55 odstotkov).

Prijavi sovražni govor