V »toast« in »pizza« šunki bolj malo mesa

Primerjalno ocenjevanje pasteriziranih mesnih izdelkov v rezinah je zaskrbljujoče.

M. P. V.
sre, 15.11.2017, 08:38

Pasterizirani mesni izdelki v rezinah vsebujejo manj beljakovin, kot bi potrošnik pričakoval, a več maščob, soli in aditivov, tudi nepotrebnih in celo nedovoljenih, je pokazalo primerjalno ocenjevanje pasteriziranih mesnih izdelkov v rezinah na policah slovenskih trgovin.

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (Mipor), ki ima koncesijo države za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev (sofinancira jih ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), je v primerjalno ocenjevanje vključil dvanajst mesnih izdelkov oziroma konzervirano meso, ki spada med pasterizirane oziroma toplotno obdelane mesnine. Izbral je izdelke, ki so »priročno« oblikovani v rezine za lažjo pripravo sendvičev, toasta ali pice.

Berite deklaracije

»Če želimo vedeti, kakšen mesni izdelek kupujemo, pogled na sprednjo stran embalaže izdelkov ne bo dovolj, ampak bo treba prebrati tudi deklaracijo in seznam sestavin,« pravi Nika Kremić z Miporja. Le en izdelek je bil narejen iz celega kosa mesa (rezine kuhanega pršuta znamke La botterga del gusto) in je zato dobil skupno oceno dobro. Vsi ostali izdelki so bili narejeni iz večjih ali manjših kosov mesa, vendar jih je imela le polovica poleg imena to tudi jasno navedeno. En izdelek, ki je sestavljen iz koščkov mesa, je bil celo poimenovan kuhana šunka, kar je v nasprotju s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov, o čemer so raziskovalci obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Sedem izdelkov je dobilo oceno povprečno, štirje pa oceno pomanjkljivo, in sicer zaradi visoke vsebnosti soli in aditivov. Slabše ocenjeni izdelki so imeli tudi nizko vsebnost beljakovin. Prav tako so bili najslabše ocenjeni najcenejši izdelki, kar ni vedno pravilo primerjalnih ocenjevanj živil.

Vrsta in poreklo mesa sta večinoma uganka

Mesni izdelki v rezinah so narejeni predvsem iz svinjskega mesa - vsebujejo ga od 67 do 95 odstotkov, kjer je bila ta informacija navedena, saj kar na polovici izdelkov odstotek ni bil naveden.


Mipor je izbral izdelke, ki so »priročno« oblikovani v rezine za lažjo pripravo sendvičev, toasta ali pice. Foto: Shutterstock

Med ostalimi sestavinami so voda, svinjska kožica, sol, sladkor, začimbe in aditivi, nekateri izdelki pa vsebujejo še krompirjev škrob in vlaknine ter rastlinske beljakovine in vlaknine iz graha, oljne ogrščice in koruze. »Rastlinskih sestavin v mesu gotovo ne pričakujemo, vendar so pogosto dodane zato, da lahko mesnemu izdelku dodajo več vode, predvsem takrat, ko so uporabljeni manj kakovostni deli mesa,« izpostavlja Nika Kremić.

Pogosto je uganka tudi poreklo mesa. To informacijo sta imela na deklaraciji napisano le izdelka blagovnih znamk Baroni (poreklo mesa: Slovenija in druge države EU) in Pikok (poreklo mesa: Slovenija in druge države EU). »To za potrošnika zagotovo ni dovolj natančna informacija, a verjetno je boljša kot nič,« pravi Kremićeva.

Iz ovalne oznake na deklaraciji lahko ugotovimo vsaj, kje je bil izdelek proizveden. Na začetku je mednarodna kratica države, sledita ji črka in številka obrata, v katerem je bil izdelek proizveden. Osem izdelkov s testa je bilo proizvedenih v Sloveniji, od tega sedem v obratu Panvite (SI 711 ES), in eden v obratu Celjskih mesnin (Slovenija 705 ES), kar pa še ne pomeni, da je tudi surovo meso slovenskega porekla. Štirje izdelki so bili proizvedeni v drugih državah, in sicer Dulano v Nemčiji, La bottega del gusto v Italiji, PIK Vrbovec na Hrvaškem in Pikok na Češkem.

Odvečni aditivi

Mesni izdelek, pripravljen iz kakovostnega celega kosa mesa, potrebuje manj aditivov. A nekateri aditivi so zaradi varnosti in tehnoloških razlogov neizogibni, kot recimo nitriti (konzervansi), fosfati (emulgatorji in stabilizatorji) ter antioksidanti (npr. askorbinska kislina). »Večina pregledanih mesnih izdelkov pa vsebuje tudi nepotrebne aditive, kot je recimo ojačevalec arome mononatrijev glutamat (E 621), ki se mu morajo izogibati predvsem otroci in osebe, pri katerih sproži alergijsko reakcijo. Karminska kislina (barvilo E 120, ki da mesnemu izdelku rdečkasto barvo), ki so jo vsebovali kar štirje ocenjevani izdelki (Ave klasik, Šunka pizza Mica; Baroni, Pizza šunka; Tuš, Pizza šunka; Z'dežele, Pizza kraljica), pa ni le nepotreben, ampak za konzervirano meso tudi nedovoljen aditiv,« opozarja Kremićeva.

Kako prepoznati »pravo« kuhano šunko?


Če želite kakovosten izdelek, izberite šunko iz celega kosa mesa in ne tiste, sestavljene iz mesnih koščkov. »Potrošnik lahko prepozna kuhano šunko tako, da preveri, ali se na prerezu res vidijo posamezne mišice ali večji kosi prašičjega stegna, medtem ko se na prerezu izdelka, kot je pica šunka, vidi, da je izdelek sestavljen iz majhnih (nedefiniranih) koščkov mesa in ne iz celih mišic,« pojasnjuje predstojnica katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil na Biotehniški fakulteti Lea Demšar.


»Če želimo vedeti, kakšen mesni izdelek kupujemo, pogled na sprednjo stran embalaže izdelkov ne bo dovolj, ampak bo treba prebrati tudi deklaracijo in seznam sestavin.« Vir: Potrošnikov Zoom


Preverite tudi hranilno tabelo: izdelek naj vsebuje vsaj 18 gramov beljakovin na 100 gramov in čim manj soli (največ 2 grama na 100 gramov izdelka). Preberite seznam sestavin, pri čemer bodite pozorni na aditive. Čim krajši je seznam z njimi, boljše je, svetujejo v Miporju.

Oznaka Premium ni zagotovilo za kakovost

Ne pustite se zavesti imenom izdelkov, ki vsebujejo pridevnik premium, kar naj bi pomenilo vrhunski ali prvovrstni. Med pregledanimi izdelki je imel takšno ime en izdelek, in sicer šunka znamke Pikok. Že ob navedbi »Sestavljeno, iz koščkov oblikovano meso. Pasterizirane mesnine« je jasno, da je izdelek narejen iz koščkov mesa. Hranilna tabela pa razkrije, da je tudi vsebnost beljakovin prej povprečna kot »premium«.

Prijavi sovražni govor