Goljufive ponudbe za hitri kredit prek spleta

Ne nasedajte pravljicam. Če se nekaj sliši preveč lepo, da bi bilo res, potem najbrž ni.

Objavljeno
31. avgust 2015 20.29
Marta Štefanič
Marta Štefanič
V zadnjih letih se je, tudi na račun gospodarske situacije, povečalo število ponudnikov, ki ponujajo najem ugodnega kredita kar prek spleta. Ko so uporabniki v finančni stiski, morda so prej že poskušali najeti kredit pri banki brez uspeha, jih lahko kaj hitro premamijo mamljive ponudbe za ''Enostavni kredit takoj''. Težava tiči v tem, da gre pri teh kreditih vedno za lažne ponudnike. Uporabnik ne samo, da ne bo dobil kredita, ob tem bo ostal brez vsaj nekaj sto evrov.

Na SI-CERT v zadnjih letih beležimo porast lažnih ponudb za kredite, narašča tudi število oškodovanih uporabnikov, slednje bo v letu 2015 krepko preseglo število oškodovanih lani. Da pa se pri finančnih oškodovanjih nikakor ne pogovarjamo o majhnih zneskih dovolj zgovorno priča tudi podatek, da je najvišje letošnje oškodovanje preseglo 9000 evrov.


Sumljive ponudbe se največkrat pojavljajo v spletnih oglasnikih, velikokrat jih dobimo kar v e-mail sporočilu, zasledimo na forumu ali naletimo na oglas medtem ko brskamo po spletnih straneh. Lažnive ponudbe za kredit izdaja polomljena Google Translate slovenščina.


Kako nas goljufi, ki nam obljubljajo kredit, pripravijo do tega, da jim kar sami nakažemo denar?

1. Ko se uporabnik odzove na ponudbo za kredit in prek elektronske pošte stopi v kontakt, ga goljuf najprej prosi za osebne podatke, telefonsko številko in višino mesečnega dohodka. Vse tisto, kar bi tudi sicer pričakovali pri najemu kredita. Nato pošlje različne dokumente, npr. izračun odplačevanja, pogodbo. Seveda gre za lažne, ponarejene dokumente, z izmišljenimi bančnimi podatki.

Namig: Bodimo pozorni na elektronski naslov 'ponudnika' kredita. Nikoli ne zaupajte kreditodajalcu, ki uporablja elektronski naslov, sklenjen pri brezplačnem ponudniku kot sta Yahoo in Gmail. Finančna ustanova mora imeti svojo spletno stran in elektronske naslove na svoji domeni; npr. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in ne Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


2. Goljuf uporabnika seznani, da je mora za potrebe kredita poravnati strošek v višini 100 EUR, denar pa naj pošlje prek plačilnega sistema Western Union.

Namig: Zelo nenavadno je, da bi banka, ki ponuja kredite, za svoje stroške prejemala plačilo prek plačilnega sistema Western Union. Gre za plačilni mehanizem, ki je ne omogoča sledenja transakciji in je ravno zato priljubljeno orodje spletnih goljufov.

 

 




3. V naslednjem koraku uporabnika (oz. v tem primeru že žrtev) kontaktira goljuf iz drugega elektronskega naslova. Predstavi se kot direktor banke in sporoči, da je denar pripravljen in ga bodo nakazali na uporabnikov račun. Vendar pa mora še prej poravnati davek v višini 250 €, ponovno preko sistema Western Union. Sledijo lahko najrazličnejše zahteve po poplačilu stroškov, npr. odprtje novega računa, plačilo odvetnika, plačilo davka. Ne glede na to, kolikokrat žrtev nakaže denar goljufu, vedno bo 'samo še en korak' stran od kredita.

Če tudi vi naletite na super ugoden prek spleta, bodite pozorni na sledeče znake prevare:

1) Najbolj resen znak za alarm je, če nekdo od vas zahteva plačilo preko sistema Western Union ali Money Gram! Oba sistema sta namenjena hitremu prenosu denarja fizičnim osebam in ne omogočata sledenja nakazilu, zaradi česar sta priljubljeno orodje spletnih goljufov.

2) Bodite pozorni na "polomljeno" slovenščino. Morda res celotna komunikacija potekala v slovenščini, vendar so odgovori očitno prevedeni s strojnim prevajalnikom Google Translate.

3) Uporaba brezplačnih elektronskih predalov. Vedno preverite elektronski naslov pošiljatelja. Se elektronski naslov ujema z naslovom uradne institucije? Banka prav gotovo ne bi uporabljala brezplačnega poštnega predala (gmail.com, hotmail.com, blumail.org, yahoo.com)!

NAMIG: Ponudbe za goljufive kredite običajno prihajajo iz podsaharskih držav zahodne Afrike, zato je pregon takšnih kriminalcev še posebej otežen. Ko ste enkrat nakazali denar goljufu, je ta skoraj zagotovo izgubljen.

NAMIG: Goljufije in oškodovanja morate prijaviti policiji. Na banki poskusite preklicati plačilo. Za tehnično pomoč pri izsleditvi pošiljatelja elektronske pošte ter lokacije spletnega mesta pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

***

Program Varni na internetu je nastal, da bi ozaveščal o nevarnostih, ki prežijo na povprečnega spletnega uporabnika. Ta vsakodnevno uporablja spletno bančništvo, nakupuje v spletnih oglasnikih in spletnih trgovinah, komunicira prek družbenih omrežij, na spletu išče informacije in opravlja različne počitniške rezervacije.

Njihova naloga je, da širšo javnost informirajo o vseh vrstah spletnih goljufij, katerih posledica je finančno oškodovanje žrtve, opozarjajo na varno uporabo spletnega bančništva in poudarjajo pomen varovanja naše identitete na družbenih omrežjih.

V programu Varni na internetu še posebej veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju uporabnikov o aktualnih spletnih prevarah in jih učijo prepoznavati najočitnejše znake spletnih prevar. Njihovi strokovni sodelavci pa nudijo brezplačno svetovanje tako fizičnim osebam kot podjetjem in organizacijam.

Kje lahko prijavite prevaro? Na tem naslovu.

Sicer pa jih najdete tudi na facebooku in twitterju, če odtipkate Varni na internetu oziroma: @varninanetu

Odzivni center za omrežne vdore in spletne goljufije SI-CERT in njegov program ozaveščanja Varni na internetu izvaja javni zavod Arnes, katerega dejavnosti financira direktorat za informacijsko družbo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

***

Rubrika Varni na internetu je na sporedu vsak tretji torek ob 10. uri.

Vabimo vas tudi, da sledite rubriki Zaženi se in spremljate, kako lažje navigirati po birokraciji, ter Pravu za vse, kjer objavljamo uporabne pravne nasvete.