Tiskane izdaje
Švicarska centralna banka se je včeraj odločila sprostiti tečaj domače valute v razmerju do evra, zaradi česar je frank krepko porasel in v težave spravil vse tiste, ki so najeli in še odplačujejo posojila, vezana na frank. Njihove redne obveznosti iz naslova posojil se bodo namreč zvišale, pričakovati je tudi težave pri odplačevanju.
Čeprav banke takšnih kreditov potrošnikom praviloma ne ponujajo več in se njihov delež v skupnem obsegu kreditov potrošnikov postopoma zmanjšuje, v ZPS ministra pozivajo k hitri pripravi ukrepov, ki bodo zaščitili potrošnike pred trenutnimi tržnimi pretresi, pa tudi pred morebitnimi šoki v prihodnosti.
»Pri pripravi teh ukrepov je treba upoštevati, da so potrošniki takšne kredite večinoma najemali, ker so jim jih ob pomanjkljivem in zavajajočem informiranju aktivno tržile banke. Slovenski potrošniki, ki so najeli kredit za financiranje svoje strehe nad glavo, ne smejo več ostati talci monetarne politike tretjih držav in drugih tržnih trendov,« v pozivu poudarjajo v zvezi.
»Banke ne bi smele dajati potrošniških kreditov v tujih valutah«
V ZPS so prepričani, da so posojila v tujih valutah popolnoma neprimerna za potrošnike in da jih banke kot skrbni gospodar sploh ne bi smele tržiti potrošnikom, ki ne prejemajo dohodkov v enaki valuti.
Banke so, kot trdijo v zvezi, potrošnike pomanjkljivo informirale o valutnem tveganju. Z argumenti, da je takšen kredit cenejši ter da je najem kredita v »močni« valuti smiselna odločitev, so potrošnike tudi neposredno zavajale. Še več, posojila v tuji valuti so pogosto priporočili finančno šibkejšim potrošnikom, da bi zaradi takrat nižjega obroka v frankih lahko sploh odplačevali posojilo.
Banke pri odobravanju takšnih posojil po navedbah ZPS niso skrbele morebitne težave pri plačevanju v prihodnosti, prav tako pa ne poznajo primera, da bi banka potrošniku svetovala konverzijo posojila v evre v trenutku, ko je kot tržni strokovnjak lahko sklepala, da se bo tečaj občutno spremenil v škodo potrošnika (in v njeno korist).
Trženje neprimernih in tveganih posojil v švicarskih frankih se je kljub ukrepom za izboljšano informiranje potrošnikov nadaljevalo do leta 2009, ko so se zaradi padca menjalnega tečaja pokazala prva množična oškodovanja, obenem pa je za banke ugasnila možnost hitrega zaslužka.
Ker pa se na finančnem trgu vedno znova pojavljajo tvegane trženjske prakse in neprimerni produkti, je ZPS ministra prosil tudi za pojasnila, kaj bo na tem področju storjenega na sistemski ravni. Pri ZPS so prepričani, da mora Slovenija slediti dobrim praksam v drugih članicah EU ter v evropskih institucijah in okrepiti nadzor nad praksami ponudnikom na finančnem trgu.
»Banka samo svetuje«
V bankah pravijo, da se morajo kreditojemalci sami odločiti, ali (še) želijo prevzemati tveganja sprememb menjalnih tečajev in referenčne obrestne mere.
V Hypo Alpe Adria Bank so razkrili, da imajo na področju poslovanja z občani približno tretjino vseh stanovanjskih kreditov v valuti švicarski frank, medtem ko v drugih bankah tega podatka niso želeli razkriti. V Abanki so denimo navedli, da je pri njih »delež tovrstnih posojil zelo majhen«.
V Unicredit Banki Slovenija so povedali, da kreditov v frankih od konca leta 2008 nimajo več v svoji ponudbi. Zapisali so, da so strankam v minulih letih ponujali možnost spremembe kredita iz švicarjev v evre »po ugodnih pogojih in po enostavnem postopku«, kar velja tudi sedaj.
Enako so zagotovili v Hypo Alpe Adrii, kjer pa so priznali, da je bilo v minulih letih »konverzij kljub nasvetom, naj stranke to uredijo, manj od pričakovanj«. Podobna opažanja prihajajo iz Abanke: »Bistvenih povpraševanj za spremembe do sedaj ni bilo.«
V vseh bankah so poudarili, da »banka lahko samo svetuje, vsaka stranka pa se mora na koncu odločiti sama«. V Hypu tako strankam svetujejo zamenjavo kredita v evrskega, sploh če imajo dolgoročnega oz. več kot 10-letnega. Tistim strankam, ki bodo kredit ohranile v frankih, zlasti pravnim osebam, pa svetujejo, naj jih ustrezno zaščitijo pred valutnimi tveganji.
»V vsakem primeru se je treba zavedati, da včerajšnja večja sprememba menjalnega tečaja ni bila prva, zato je težko napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnje,« so opozorili v Unicreditu. Strankam tako vse banke sogovornice predlagajo, naj si pridobijo informacije o svojih konkretnih primerih, nato pa se odločijo, ali želijo biti še naprej izpostavljene tveganjem sprememb menjalnih tečajev in referenčne obrestne mere.
Hrvaške banke pripravljene pomagati
Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je po današnjem srečanju s predstavniki bank izjavil, da so bankirji pripravljeni pomagati pri iskanju rešitve za posojilojemalce v švicarskih frankih. Minister predlog bank pričakuje čim prej. Posojilojemalci iz društva Franak sicer zahtevajo začasno zamrznitev tečaja švicarskega franka.
Lalovac pričakuje, da bodo bankirji prihodnji teden ponudili skupni predlog dolgoročne rešitve. Po njegovih pojasnilih so udeleženci današnjega srečanja soglašali, da bo treba poiskati dolgoročno rešitev, ki bo zavarovala posojilojemalce pred nihanjem tečaja švicarskega franka. Med drugim je izpostavil potrebo, da rešitev najdejo čim prej, kot možnost pa je omenil konverzijo posojil iz frankov v evre ali kune. Z bankirji in predstavniki društva Franak naj bi se srečali čez teden dni.
Lani so iz hrvaške centralne banke sporočili, da je bilo na Hrvaškem še nekaj več kot 55.000 državljanov, ki so imeli posojila v švicarskih frankih. Konec septembra lani je bila vrednost posojil 23,7 milijard kun ali nekaj več kot tri milijarde evrov.V društvu Franak poudarjajo, da krepitev švicarskega franka lahko vpliva na življenja več kot 200.000 ljudi na Hrvaškem, ki so dobili posojila v švicarski valuti. Opozorili so na možnost socialnih nemirov zaradi trenutnega stanja, ki ga je povzročila krepitev švicarske valute.
