»Zdravilni« učinki, ki se lahko pokažejo za škodljive

Več kot dve tretjini ljudi se za jemanje prehranskih dopolnil odloči kar samih. Z njimi si naredimo več škode kot koristi.

Objavljeno
25. februar 2016 11.18
PANORAMA
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek
Ljubljana – Pozimi najpogosteje kupujejo izdelke za povečanje odpornosti, na splošno pa so že več let priljubljeni prehranska dopolnila z omega 3 maščobnimi kislinami in koencim Q10, pravi prodajalka iz specializirane prodajalne v središču Ljubljane: »Potrošnikom, ki želijo kupiti izdelke za hujšanje, pa kar naravnost povemo, da zgolj z njihovo pomočjo ne bodo izgubili teže. Zato se verjetno nihče ne pritoži, da izdelek ne deluje.«

Slovenci lahko izbirajo med 4572 prehranskimi dopolnili na trgu in nepreglednim številom izdelkov, ki se prodajajo na spletnih straneh. Vitamini in minerali še vedno predstavljajo največji delež prehranskih dopolnil na trgu – dobro tretjino –, petino predstavljajo rastlinski izvlečki.

Zadostuje uravnotežena prehrana

Prvi podatki, koliko prehranskih dopolnil zaužijemo, bodo na voljo šele konec leta 2018, podatki o zastopanosti izdelkov na trgu pa nakazujejo, da največ posegamo po vitaminih, mineralih, rastlinskih izvlečkih, aminokislinah ter hranilih in kompleksnih spojinah. Telefonska anketa ministrstva za zdravje iz leta 2010 je pokazala, da prehranska dopolnila stalno jemlje dobra petina prebivalcev Slovenije. Več kot dve tretjini se za jemanje odloči kar na temelju samodiagnoze svojega zdravstvenega stanja.

Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi in – kot pove že njihovo ime – so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane, ne rednemu jemanju. Z uravnoteženo prehrano lahko zadostno zadovoljimo potrebe po hranilih in dodajanje v obliki prehranskih dopolnil ni potrebno. Lahko pa pri posameznikih zaradi določenih stanj, obdobij in življenjskih razmer nastopi potreba po njihovem jemanju, pove Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Obarvanje kože in pretirano izpadanje las

Ali jim določenega hranila primanjkuje, pa ne more ugotoviti kar vsak sam, temveč so potrebne laboratorijske analize, obisk zdravnika ali vsaj posvetovanje s farmacevtom. »Če je ugotovljen primanjkljaj hranil, se pogosto priporočajo kombinacije, na primer vitamina D, magnezija in kalcija pri osteoporozi, železa in vitamina B12 pri anemijah (vegetarijancih), vitamine, minerale in antioksidante pri športnikih, tistih z dolgotrajnim odstopanjem od uravnotežene prehrane in alergikih ter dolgoverižne maščobne kisline n-3 pri kroničnih srčno-žilnih boleznih.« Še vedno pa raziskave potrjujejo večji zaščitni učinek vitaminov in drugih snovi, zaužitih z živili, poudarja Hlastan Ribičeva.

Ob nespametnem – dolgotrajnem ali čezmernem – jemanju prehranskih dopolnil lahko svojemu zdravju naredimo več škode kot koristi. To velja tudi za vitamine in minerale. Vitamini, topni v maščobi (A, D, E, K), se nalagajo v organizmu in ob čezmernem ali dolgotrajnem jemanju povzročajo različne simptome, denimo hipervitaminozo, ki med drugim povzroča obarvanje kože in pretirano izpadanje las, navaja Urška Blaznik z NIJZ. Vodotopni vitamini (C in vitamini iz skupine B) se iz telesa načeloma izločijo, če jih zaužijemo več, kot jih organizem potrebuje, a ob tem kljub vsemu dražijo prebavni sistem, mehur in povzročajo povečano izločanje urina. Vitamin C v velikih odmerkih povzroča drisko, povečano izločanje urina, v najhujši obliki pa nastanek ledvičnih kamnov.

Presežna vsebnost težkih kovin

Inšpekcijski nadzor lahko le malenkostno obrzda razmere na tem področju. Lani je zdravstveni inšpektorat odredil umik petih prehranskih dopolnil: dveh zaradi prisotnosti neodobrenih sestavin, po enega pa zaradi prevelike vsebnosti vitamina, prisotnosti salmonele in alergena glutena.

Pri rednem nadzoru je bilo lani odvzetih 75 vzorcev prehranskih dopolnil. Kot nevarni so bili ocenjeni trije (pri vseh je šlo za preseženo vsebnost težkih kovin), 15 vzorcev pa je bilo ocenjenih kot neskladnih. V dveh prehranskih dopolnilih na podlagi posušenih rastlin je bila ugotovljena velika vsebnost plesni, pri 13 vzorcih pa označba ni bila skladna z zahtevami zakonodaje. Najbolj zavajajoče je oglaševanje dopolnil za hujšanje, povečuje se tudi delež izdelkov, ki jim pripisujejo različne zdravilne učinke – denimo proti šumenju v ušesih, zdravljenju bolečin v sklepih, proti glivicam in podobno, navaja inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc.

Kazni za prekršek dajanja v promet živila, ki so škodljiva za zdravje, so po mnenju Blaznikove prenizke. Znašajo od 1000 (za posameznika) do 15.000 evrov (za pravno osebo), za kršitve glede prehranskih trditev pa od 40 do 2000 evrov. Na NIJZ so na začetku tega meseca vzpostavili sistem za sprejemanje in prepoznavanje možnih škodljivih učinkov prehranskih dopolnil. Doslej so prejeli štiri prijave in okoli deset povpraševanj, ali določen izdelek deluje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je sicer opozoril, da so se pri nas spet pojavili oglasi za MMS, tako imenovani čudežni mineral ali čudežne kapljice. Njihovo uporabo močno odsvetujejo, saj vsebujejo raztopino natrijevega klorida, ki je strupen za ljudi.

Prodaja teh izdelkov v Sloveniji je tudi nezakonita. Zdravstveni inšpektorat pa je včeraj opozoril na kapsule za hujšanje, naprodaj na spletni strani www.diennet.com, v katerih so odkrili prisotnost snovi, nevarnih za zdravje. Amfepramon lahko povzroči resne srčno-žilne težave, diazepam pa je pomirjevalo, ki se lahko uporablja le pod zdravniškim nadzorom. Ljudje, ki jemljejo te kapsule, naj se posvetujejo z zdravnikom.