Tiskane izdaje
»Nimam česa skrivati,« si misli večina, ki uporablja aplikacije, namenjene zdravju. Srčni utrip, poraba kalorij, holesterol, sladkor, način gibanja − vse to je le peščica podatkov, ki jih danes lahko zbira kar naš telefon. E-zdravje ni področje brez stranskih učnikov, čeprav ni tableta.
Health day, ki je potekal v Tehnološkem parku, je predstavil široko področje, kjer se stikata zdravstvo in tehnologija. Namen srečanja je bil povezati v Sloveniji vse, ki se ukvarjajo z inovacijami, različnimi softverskimi in tehnološkimi pripomočki, ki so povezani z zdravjem.
Obsežno področje inovacij, tehnologije in zdravja so osvetlili predavatelji in predavateljica. Podali so veliko fascinantnih informacij, ki vzbujajo vprašanja. Tomaž Gornik, ustanovitelj in vodja podjetja Marand, je med drugim omenil informacijo v reviji Forbes, ki navaja, da podjetje Walmart namerava postati ponudnik številka ena na področju zdravja. Torej podjetje, ki je razvpito zaradi slabega ravnanja s svojimi zaposlenimi in pomanjkanja etike. Ali je to dokončni znak, da je zdravje le posel, in ne človekova pravica? V to je na pomenljiv način vpletena tudi tehnologija.
Na kar so opozorili vsi predavatelji, tudi Gornik, je namreč vprašanje uporabnosti, analize in shranjevanja elektronskih podatkov o zdravju, ki jih zbirajo o nas različne elektronske naprave. Zato so bili primeri, ki jih je navedla Nataša Pirc Musar, ki nadaljuje delo na področju varstva osebnih podatkov, več kot na mestu. Bo umestno, da naš ortoped ve za naše boleče menstruacije ali težave s prostato, je bila realna predavateljica? Ker je le vprašanje časa, kdaj bodo naše zdravstvene kartoteke elektronske. V kaj bo imela vpogled medicinska sestra, v kaj administrator? Meje in potrebe tako imenovanega e-zdravja bo treba pazljivo določiti, je poudarila, v korist uporabnika in medicine.
Kaj lahko pričakujemo od zdravja 2.0?
Boris Herman, »Applov človek« na srečanju, je na svoji predstavitvi poudaril, da e-zdravje ni zdravje, kar bo držalo. Omenjena ni bila nobena študija, ki bi obravnavala vpliv uporabe aplikacij, namenjenih zdravju, v vsakdanjem življenju. Tudi neuradno se je na srečanju pojavljalo vprašanje, koliko »appov«, telefonskih aplikacij, namenjenih zdravju in fitnesu, predstavlja dodatni (nepotreben) opravek, ki ne koristi pri ohranjanju, in koliko jih je res smotrnih. Applove aplikacije, namenjene zdravju, so namreč kljub vodilnemu položaju podjetja na področju tehnologije deležne tudi kritik.
Vprašanje uporabnosti aplikacij na temo zdravja ni le tema posameznih »jeznih blogerjev«, kakor je sicer običajno. Kot navaja revija Time, je bilo 660 milijonov prenosov aplikacij na temo zdravja v letu 2013. Vendar večina podatkov, ki jih pridobivajo ti programi, nima neposrednih koristi za uporabnika ali njegovega osebnega zdravnika. Negotova pa je tudi varnost takšnih aplikacij. Kot je opozorila Nataša Pirc Musar, bi morali biti uporabniki pozorni tudi na možnost zlorabe podatkov posameznih programov. Zato je nagovorila navzoče, naj spoštujejo načelo vgrajene zasebnosti (privacy by design) pri ustvarjanju aplikacij, namenjenih zdravju. Osebni podatki so danes namreč valuta − to je pojasnila s primerom, da je bilo na evropsko uredbo o varstvu podatkov vloženih kar 7000 amandmajev.
Kaj pa e-karton?
Matjaž Špan, zdravnik v bolnišnici Izola, je naklonjen uporabi sodobne tehnologije. Treba pa jo je ustrezno predstaviti ne le zdravnikom, kot je povedal, temveč tudi medicinskim sestram. Pri uvajanju e-kartona opaža, da je proces za zdaj še zamuden in jemlje dragoceni čas medicinskemu osebju, ki bi ga sicer namenili bolnikom. Kot pojasnjuje, je medicina konservativna stroka, zato tehnološke prednosti uvaja zelo previdno. Vendar, poudarja, so tiste tehnologije, ki so se uveljavile, danes nepogrešljiv del klinične prakse. Tako mora biti tudi v bodoče, je prepričan:
»Ne verjamem, da bo medicina dovolila uporabo tehnologije, ki ne bo prinašala določenih ugodnosti, bodisi kliničnih bodisi proceduralnih. Pri e-kartonu so prednosti zelo mamljive, manjka pa še široka implementacija takega načina dela z medicinskimi podatki. Upam, da se bo prehod na e-karton zgodil čim prej, kajti na tem področju slovenski zdravstveni zavodi krepko zaostajamo za razvitim svetom.«
Pozitivne izkušnje
Andraž Ogorevc je predstavil projekt iHelp − brezplačno aplikacijo za reševanje življenj. Gre za obveščanje v primeru nujnih zdravstvenih stanj, ki jo lahko namestijo vsi uporabniki pametnih telefonov. Z aplikacijo lahko pomagamo sebi oziroma drugemu v primeru nenadnega srčnega zastoja ali v primeru drugih nesreč, saj omogoča uporabnikom seznanitev z lokacijo najbližjega defibrilatorja (AED). Projekt je družbenoodgovoren, saj si prizadeva za krepitev socialne mreže vzajemne pomoči v sodelovanju z reševalci.
Da je tehnologija do uporabnikov lahko prijazna in jim olajša življenje, je povedal tudi mag. Stanislav Pušnik, dr. med., ki je predstavil projekt United 4 Health. Telemedicinsko spremljanje starejših oseb s srčnim popuščanjem na domu se je izkazalo za zelo uspešno. Zadovoljni so bili tako oboleli kot njihovi svojci. Takšen način spremljanja bolezni na domu omogoča sodelovanje bolnika, prihrani čas in denar, zato je pozitiven korak v smeri spodbujanja uporabe telemedicine pri nas.
Tehnologija v medicini je zelo koristno orodje. Umestno vprašanje pa je, ali je smotrno uporabiti aplikacijo za štetje kalorij in srčnega utripa na sprehodu v gozdu. Ali je ta odločitev pametna, ni v telefonu, temveč pri uporabniku.
