Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgodba, v kateri bi bil Ljubljančan G. K. kmalu ob 64.000 evrov, ker so mu v Španiji ukradli mobilni telefon, je dobila epilog. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je deloma pritrdila oškodovancu, nato pa je Telekom modro popravil prvotni slab vtis in mu odpisal celotni »dolg«.
Za hitro osvežitev spomina: pred skoraj letom dni so Ljubljančanu na izletu v Barceloni sredi noči ukradli mobilnik. To je opazil šele naslednji dan in sporočil domačemu operaterju Telekomu, a je ta zablokiral telefonsko številko že prej, po aktivaciji varnostnega mehanizma FMS. Po prvotnih zagotovilih, da prigoda ne more imeti večjih posledic, je januarja prejel telefonski račun za neverjetnih 64.000 evrov.
Pritožba in natančna pojasnila o redosledu dogodkov niso zalegla, operater je reklamacijo birokratsko zavrnil. Je pa vendarle prepolovil račun, priznavajoč, da je potem, ko se je v Španiji sprožil samodejni varovalni sistem za odkrivanje zlorab FMS, za blokado linije potreboval skoraj uro časa. V tej uri so tatovi »zatelefonirali« okoli 30.000 evrov, medtem ko je operater porabo od začetka zlorabe (2.34) do trenutka, ko se je na Telekomu sprožil alarm (7.15), prevalil na potrošnika. G. K. se je s pomočjo odvetnice pritožil na AKOS. Več kot očitno je bil nazaščitena žrtev kaznivega dejanja velike tatvine, saj so kriminalci zlorabili storitev preusmeritev klicev pri španskih operaterjih. Izpiski so pokazali, da je bilo v nekem trenutku hkrati vzpostavljenih 260 klicev. Zato je poraba eksponentno naraščala, celotni strošek je nastal v 5,5 ure.
Odločba agencije je oškodovanca in njegovo odvetnico Živo Drol Novak sicer razveselila, a je utemeljitev pustila grenak priokus. AKOS je namreč zgolj skrajšal interval, ki bremeni potrošnika – do trenutka, ko je španski operater o nenormalni porabi obvestil slovenskega (4.51). V številkah to pomeni za naročnika veliko olajšanje, saj bi moral namesto 32.000 plačati »le še« 1200 evrov. Znesek je sicer padel v meje zmožnosti, še vedno pa ni bil upravičen. Agencija namreč ni upoštevala bistvenega argumenta pritožnikov: Operater ni pravočasno sprejel varnostnih ukrepov, ki mu jih je že leta 2009 naložila agencija po priporočilih EU, in ki bi preprečili tovrstno zlorabo. Uveljavil jih je šele po omenjenem dogodku, marca letos. Po sedanji shemi se takšna zloraba ne bi mogla zgoditi.
A še preden je padla odločitev o morebitni pritožbi, je gordijski vozel pametno presekal Telekom. Prejšnji teden je G. K. od njega dobil dobropis, s katerim mu odpisuje celoten znesek, torej tudi strošek klicev do 4.51 ure. »Vesel sem, da je operater sprejel človeško odločitev – zadeva bi se lahko po sodiščih vlekla še leta –, še vedno pa sem neprijetno presenečen zaradi njegove slabe komunikacije ter pomanjkanja korporativne odgovornosti do uporabnikov,« je sklenil in dodal, da so bili posamezniki na Telekomu, še zlasti pa na agenciji korektni.
V Barcelono pa se bo naš sogovornik še vračal. Ker je čudovito mesto. Kljub temu, da se tam v turistični sezoni zgodi na dan okoli 6000 tatvin, od tega po uradnih podatkih v nekaj sto primerih tatovi posežejo po mobilnih telefonih. Barcelona je pač raj tudi zanje. Zavedajoč se slabega ugleda pa tamkajšnja policija poskuša znižati statistiko tako, da je neodzivna, obotavljiva pri lovljenju lopovov, če jih že odkrije, jih pogosto spusti, ukradeno blago pa le redko najde lastnika. Različni mediji veliko poročajo o tem; tatovi, pogosto so to nelegalni priseljenci iz revnejših držav, so svojo obrt razvili do popolnosti. V eni od TV oddaj raziskovalni novinar točno ve, da ga bodo v naslednje pol ure okradli, in naredi vse, da bi to preprečil, a mu »profesionalci« kljub vsemu zmaknejo denarnico. Ne da bi vedel, kdaj.
Cvetoča tržna niša v mestu je tudi kopičenje računov z ukradenimi telefoni. A če je Ljubljančan mislil, da je rekorder po obsegu telefonske zlorabe, se je zmotil. Prvemu ne seže niti do kolen. Zgodilo se je letos, novico pa je priobčil CNN. Avstralskemu turistu, ki je potoval po Evropi, so ukradli in zlorabili mobilni telefon. Takoj je obvestil operaterja in lokalno policijo, a je zaradi časovnega zamika v Avstraliji v 24 urah nastal račun v višini 400.000 evrov! Po posredovanju tamkajšnejga varuha potrošnikov je operater odstopil od zahtevka.
Konec dober, vse dobro? Konec je bil na srečo dober tudi za G. K.. Se pa človek vpraša, kaj bi se zgodilo, če gospod ne bi bil tako okreten, vztrajen, iznajdljiv, če si ne bi našel najboljše pravne pomoči. Recimo, da se enaka zloraba po sistemski intervenciji tu res ne more več zgoditi, se bo pa kakšna nova. Izkušnje nas učijo, da so kriminalci vedno pred regulatorji. In zato je nujna ne le ozaveščenost in previdnost posameznika, ampak tudi maksimalna kooperativnost ponudnikov in njihov posluh za potrošnika.
