Tiskane izdaje
Na državni ravni poznamo dve vrsti ljudske iniciative: ljudsko iniciativo za sprejetje ali spremembo zakona ter ljudsko iniciativo za spremembo ustave. Ljudsko iniciativo za sprejetje ali spremembo zakona mora podpreti najmanj pet tisoč volivcev. Iniciativo za spremembo ustave lahko predlaga trideset tisoč volivcev.
Civilne pobude, ljudske iniciative
V Sloveniji se srečujemo s civilnimi pobudami in z ljudskimi iniciativami. Čeprav se zdi razlika na ravni jezika majhna in se sodelujoči v obe obliki vključujejo zaradi želje po vplivu na odločevalce, se iniciativi formalno in organizacijsko precej razlikujeta.
Civilna pobuda oziroma iniciativa, o kateri smo že pisali, je povsem neformalna oblika sodelovanja pri odločanju in vplivanju na odločevalce, delovanje pobude pa je odvisno od posameznikov, ki so vključeni v pobudo. Ljudska iniciativa je formalizirana: kot obliko sodelovanja jo določa ustava, postopek pa je natančno določen v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Pri vsem tem je mogoče ljudsko iniciativo zagnati tudi na ravni občine, kjer mora predlog ponavadi podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Več o ljudski iniciativi na lokalni ravni si lahko preberete na straneh Vodiča po birokraciji.
Kako lahko zakon predlaga pet tisoč volivcev?
Ker je ljudska iniciativa visokoformaliziran mehanizem sodelovanja pri odločanju, je postopek vzpostavitve precej zapleten.
* Najprej morate pripraviti predlog zakona ali drugega splošnega akta.
* Predlog pošljete predsedniku državnega zbora. Ta preveri, ali ima prelog ustrezne sestavine (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev) in da ni v nasprotju z veljavnimi zakoni in ustavo.
* Nato o predlogu obvesti ministrstvo, ki vodi evidenco volilne pravice in hkrati določi rok za zbiranje podpisov za podporo iniciativi. Rok ne sme biti krajši od 60 dni.
* Ministrstvo nato določi obrazec, ki ga mora vsak podpornik podpisati pred uradnikom na najbližji upravni enoti.
* Podporniki lahko oddajo svoj glas podpore tudi z elektronskim podpisom prek portala e-uprava. Če predlog zakona ali drugega akta podpre zadostno število volivcev, ga bodo obravnavali poslanci v državnem zboru.
Prednosti in slabosti ljudske iniciative
Zdi se, da so prednosti mehanizma ljudske iniciative hkrati tudi njegove slabosti. Ker je iniciativa vedno spisana v obliki zakona ali drugega splošnega akta, ljudska iniciativa predstavlja zelo konkretno rešitev nekega problema. Poleg tega ima iniciativa, podprta z zadostnim številom podpisov, zagotovljeno obravnavo v državnem zboru.
Po drugi strani je priprava vsebine predloga zakona izredno zapletena in zahteva dobro poznavanje zakonodaje. Skoraj nemogoče je, da bi lahko dober predlog (torej tak, ki ga predsednik državnega zbora ne bi zavrnil že pred začetkom zbiranja podpisov) pripravil nekdo, ki ni strokovnjak za obravnavano področje. Poleg tega lahko kljub zbranim podpisom podpore, ki predlogu zagotovijo obravnavo, državni zbor vaš predlog zakona zavrne.
Primer: konoplja
Najbolj odmevna ljudska iniciativa v zadnjem času je bil predlog zakona o konoplji, ki je prišel na obravnavo v državnem zboru s podporo 11.000 volivk in volivcev. Parlamentarni odbor za zdravstvo je predloge zakonov označil kot neprimerne za nadaljnjo obravnavo, tako da je bila ljudska inicativa v tem priemeru neuspešna.
Kljub temu so podpisniki teme, povezane z uživanjem konoplje, samozdravljenjem in legalizacijo trdno postavili na medijsko agendo in odprli polje za širšo politično in družbeno debato. V zadnjem času se za ureditev medicinske in rekreativne rabe konoplje glasneje zavzemajo tudi nekatere parlamentarne stranke. Vpliv ljudske iniciative se bo tako morda pokazal šele čez čas.
***
Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.
Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.
