Tiskane izdaje
Čedalje bolj pomembno je, da si sami pridelamo hrano. Študije kažejo, da ima vrtičkarstvo poleg tega še številne druge prednosti. Učenje, sproščanje in druženje so aktivnosti, ki skoraj brez izjeme spremljajo delo na vrtu.
V Sloveniji je prvi večji skupnostni vrt Onkraj gradbišča zaživel v Ljubljani leta 2010, v Mariboru pa leta 2012. Oba vrtova sta še danes zelo aktivna. Zgodbi o ustanovitvi vrtičkov sta različni, v obeh primerih pa so se vrtičkarji na začetku ukvarjali predvsem s postopki in dogovori, s katerimi so vrtičke sploh lahko ustanovili.
Organizirajte se ...
Pišemo o skupnostnih vrtovih − predvidevamo namreč, da vrt že imate, če imate zanj prostor na lastnem zemljišču. Da bi za vrtnarjenje pridobili prostor, ki ni v vaši lasti, je koristno, da se najprej organizirate s somišljeniki. Od vaših načrtov je odvisno, ali se boste s somišljeniki povezali neformalno ali pa boste morda ustanovili društvo.
Skupnostni vrtovi delujejo po različnih načelih. Večinoma so razdeljeni na individualne vrtove, kjer vsak vrtičkar prideluje svoj pridelek, vsi skupaj pa odločajo o skupnih zadevah, si delijo orodje in izmenjujejo znanje. Druge pobude, kot je Zadruga Urbana, so kolektivizirale tudi zemljo: vsi vrtičkarji v Zadrugi tako pridelujejo skupen pridelek.
..., se dogovorite z občino ...
Lokacija je odločilni dejavnik skupnostnega vrta. Izbira lokacije pa je odvisna od vaših želja in pripravljenosti na kompromise.
Če želite obdelovati zemljo, ki je v občinski lasti, boste morali z občino skleniti dogovor. Najprej občini pošljite pobudo, v kateri opredelite svoje želje in nameravano uporabo vrtička. Sledite lahko vzorcu pobude, ki ga po želji poljubno spreminjate. Občina vam bo glede na namembnost površine izdala dovoljenje za postavitev vrtička. Tudi če vam ne izda dovoljenja, se vam izplača vztrajati in se z občino dogovoriti glede možne nadomestne lokacije.
Tako kot pobuda Onkraj gradbišča lahko občini predlagate vrt kot začasno rabo prostora. Čeprav se takšni dogovori ponavadi sklenejo le za eno leto in nato podaljšujejo, so možnosti za uresničitev vaše želje tako malce večje. Poleg tega vam začasna raba omogoča, da po preteku testnega obdobja preverite, kako vrt deluje in ali želite s pobudo nadaljevati.
..., postavite mini vrtiček ...
Kakšno začimbo ali dišavnico lahko zasadite tudi v cvetlična korita, za katera nihče ne skrbi. O tem se pogovorite z okoliškimi stanovalci in upravniki zgradb, ob katerih so korita. Vse bolj priljubljena postajajo različna premična korita, v katerih je v majhnih količinah možno gojiti skoraj vso zelenjavo. V Savskem naselju je društvo Saprabolt na primer postavilo korita iz orjaških vreč za sladkor, za vrtičke pa zdaj skrbijo okoliški prebivalci.
... ali izmenjajte zemljo za uslugo
Dogovori z zasebnimi lastniki so različni in nikakor niso omejeni na profitno oddajanje zemlje. Ena od najboljših možnosti je deljenje vrta oziroma »garden sharing«. Lastnik, ki nima časa, veselja ali zdravja za obdelovanje, zemljo prepusti vrtičkarju, ta pa mu v zameno prepusti del pridelka, mu pokosi travo ali obreže živo mejo. Tako zemlja, ki bi sicer samevala, spet pridobi vrednost, njena uporaba pa koristi tako vrtičkarju kot lastniku. Primere takšnega sodelovanja lahko najdemo v samem centru Ljubljane, na primer na Rimski ulici in med Krakovskimi vrtovi.
***
Pri uresničevanju pobud za izboljšanje skupnih prostorov vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.
Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.
