60 let revije Acta Carsologica

Na nedavni slovesnosti na SAZU je osrednja krasoslovna publikacija Acta Carsologica praznovala 60-letnico izhajanja revije.

Objavljeno
11. marec 2016 15.04
L. P.
L. P.
»Acta Carsologica je ena redkih slovenskih revij, ki je vplivna v svetovnem merilu,« je o njenem pomenu dejal predsednik SAZU dr. Tadej Bajd na slovesnosti ob 60-letnici revije.

Publikacija, ki objavlja članke v angleškem jeziku, v slovenskem pa izvlečke, je namreč od leta 2006 uvrščena v digitalni podatkovni bazi Web of Science agencije Thomson Reuters in Scopus založniške hiše Elsevier. Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU je leta 1955 začel izdajati revijo, da bi raziskovalci inštituta v njej lahko objavljali znanstvene razprave s krasoslovno vsebino, je na slovesnosti dejal dolgoletni urednik dr. Andrej Kranjc.

Acta Carsologica je najprej izhajala sporadično na tri do štiri leta, prispevki pa so bili omejeni na Slovenijo in dinarski kras Jugoslavije. Redno je začela izhajati sredi 70. let. Prispevki so bile pomembne speleološke in hidrogeološke raziskave z notranjskega in primorskega krasa, v zvezi z gradnjo avtocest med Vrhniko in Sežano, raziskave Cerkniškega jezera z okolice, rezultati podrobnih geoloških kartiranj ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, sistematične študije jamskih sedimentov in drugo.

V mednarodni strokovni javnosti je revija v 80. in 90. letih pridobila pomen in ugled, v njej so začeli objavljati znanstveniki z vsega sveta. Več posebnih izdaj so namenili mednarodnemu sodelovanju in krasoslovnim raziskavam po svetu. Na začetku 90. let je revija prvič izšla v elektronski različici.

Od leta 2012 jo ureja dr. Franci Gabrovšek, ki je nanizal zanimive podatke o razširjenosti krasa: približno 13 odstotkov zemeljskega kopnega je kras, v Evropi ga je več kot petina, v Sloveniji pa skoraj polovica ozemlja. V 60 letih izhajanja revije je izšlo kar 16.000 strani, objavili so 970 prispevkov. Avtorjev pa je bilo »nekaj tisoč«, če upoštevamo, da jih je več podpisalo prispevek. Ostati samostojna revija ali stopiti v okrilje večjih založnikov, je aktualna dilema, ki še nima odgovora.

Kot je na slovesnosti na SAZU dejala sourednica revije dr. Nataša Ravbar, je nova številka ob 60-letnici izhajnaja revije pomembna zato, ker so »na enem mestu zbrani različni krasoslovni dosežki«, ki jih je predstavilo enajst vabljenih avtorjev z vsega sveta – od Ukrajine in Evrope do ZDA.