Tiskane izdaje
Sodelovanja med inženirji in antropologi pri razvoju novih tehnologij je pri nas malo, po izkušnjah iz ZDA bi to lahko bila pomembna priložnost za Slovenijo in Evropo, ugotavlja docent in doktor antropologije Dan Podjed z ZRC SAZU. Meni, da bi lahko bolje izkoristili potencial, ki ga imamo.
Sodeloval je v več projektih, ki so povezali humanistiko in inženirstvo, in njegove izkušnje so zelo pozitivne. Razvojne ekipe zaradi interdisciplinarnosti pridobijo novo dinamiko, z vključitvijo antropologa pa dobijo strokovnjaka, ki se sicer ne spozna na tehnične vidike naprav, veliko pa ve o ljudeh, ki tehnologije uporabljajo, in njihovih navadah.
»Antropolog je tako prevajalec med ljudmi in inženirji, razvijalcem lahko pojasni, katere stvari bodo ljudje uporabljali in katerih ne,« opisuje svoje izkušnje dr. Podjed.
Ko je prva ovira premagana, dobro sodelujejo
Včasih sicer traja nekaj časa, da antropologi v razvojnih projektih vzpostavijo skupni jezik z inženirji in naravoslovci, ko pa premagajo to oviro, znajo dobro sodelovati.
»Žal imamo tudi antropologi včasih zgrešeno predstavo, da so inženirji ozkogledi in da razmišljajo izključno o tehnologijah in v algoritmih, dejansko pa so tudi oni predvsem ljudje. Če jim znamo na pravi način predstaviti, kako naj razvijejo izdelek ali storitev, bodo to sprejeli in naredili tisto, kar smo pričakovali. Te izdelke antropologi potem lahko preizkusimo na terenu in ugotovimo, ali delujejo, ali jih ljudje res uporabljajo in ali imajo smisel za skupnost,« razlaga dr. Podjed.
S takšnim sodelovanjem nastanejo do ljudi prijazni in zanje prilagojeni izdelki in tehnologije. Priložnosti za sodelovanje pa niso samo v gospodarstvu in industriji, ampak tudi v nevladnem sektorju, v vladnih in medvladnih ustanovah, ki delujejo predvsem za ljudi.
Od zelenega gumba
Zanimiv je tudi primer iz Boeinga, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja želel potnikom omogočiti čim prijetnejša potovanja z novim velikanom 787 dreamliner in je za razdeljevanje anket na čezoceanskih letih zaposlil antropologinjo Anno Kirah, ki bo konec septembra nastopila na menedžerskem kongresu v Portorožu. Z opazovanjem ljudi med leti je ugotovila, da nižji potniki ne morejo doseči prtljažne lopute, zato so jo konstruktorji premaknili niže.
Pozneje se je zaposlila v Microsoftu, ki je zdaj celo drugi največji zaposlovalec antropologov na svetu, kjer je pomagala poenostaviti postopek nameščanja operacijskega sistema windows XP; ugotovila je, da od 40 družin niti ena v štirih urah, ki so jih za to predvideli inženirji, ni znala namestiti sistema na računalnik, ker je bil postopek preveč zapleten. Ko so šli inženirji z njo na teren in se na lastne oči prepričali, kako ljudje nameščajo operacijski sistem, so v Microsoftu preskočili od ekpertnega pogleda k ljudem usmerjenemu, pripoveduje dr. Podjed.
V Intelu so v 90. letih najeli antropologinjo Genevieve Bell, ki so jo vključili v razvoj novih tehnologij, v dveh desetletjih pa se je povzpela med vodilne sodelavce tega podjetja. Ugotavljala je, kako ljudje po svetu uporabljajo avtomobile, ki so za številne poleg doma in službe tretji najpomembnejši prostor v življenju, in kako v njih uporabljati različne stvari in tehnologije. Ugotovila je, da ljudje v avtomobile vnašamo različne kulturno specifične stvari, v Maleziji, denimo, rdečo kuverto s sporočilom za srečo, v Angliji imajo v prostoru ob voznikovem sedežu dežnike in podobno.
Podjetje General Mills pa je najelo antropologinjo Susan Squires, ki je raziskovala, kako družine zajtrkujejo, in ugotovila, da pravijo eno in počnejo drugo. Ko je prisostvovala zajtrkom, je ugotovila, da v nasprotju s pripovedovanjem jutranje dejavnosti potekajo z veliko hitrostjo, otroci največkrat na zadnjem sedežu avtomobila pojedo kakšno banano in jogurt. Na podlagi teh ugotovitev je podjetje razvilo izdelek »go-gurt«, torej jogurt za na pot, ki je podoben astronavtski hrani v pastah, ki si jo stisnejo v usta.
V podjetju Nissan so predlani zaposlili antropologinjo Meliso Cefkin, ki pomaga pri razvoju avtonomnih vozil. Izkušnja uporabe avtomobilov se bo v prihodnjih letih zelo spremenila, ne bomo več vozniki, ampak prej potniki, tudi vozila bodo drugačna. Ni nujno, da bodo imela okna, sedeli bomo drug nasproti drugemu, lahko se bomo pogovarjali med vožnjo ali igrali karte.
Proučuje tudi zanimive situacije, ko bo takšen samovozeči avtomobil, na primer, moral zaznavati, kaj se dogaja v njegovi okolici, kako bo, na primer, zaznal osebo na cesti in kako se bo na to odzval. Ta primer kaže, kako antropologija lahko pomaga pri tem, kakšni bodo izdelki v prihodnosti, pravi dr. Podjed: »Izdelkov ne bomo samo analizirali, ampak jih bomo tudi razvijali.«
Aplikacija 1, 2, 3 Ljubljana
Dr. Podjed je sodeloval v več razvojnih projektih, ki so pokazali uporabnost antropologije. Zdaj vodi projekt DriveGreen, katerega glavni cilj je razvoj aplikacije za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Terensko raziskavo v Ljubljani, Beogradu, Budimpešti, Newcastlu in Durhamu, ki je pomenila podlago za razvoj, so začeli pred tremi leti. Od desetih raziskovalcev v projektu, ki se letos končuje, sodeluje polovica razvojnih inženirjev iz podjetja CVS Mobile in fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, preostali pa so antropologi in etnologi. V raziskavi so ugotovili tudi, da sta zdravje in dobro počutje v vseh petih mestih pomembnejša motivacijska dejavnika za spremembo načina gibanja kot skrb za okolje in prihranki.
Aplikacija 1, 2, 3 Ljubljana, ki je dostopna uporabnikom z operacijskim sistemom android, ne meri samo, kako se giba posameznik, kar počno že številne druge naprave, ampak lahko z njo ugotavljamo, kako se giblje mesto oziroma skupnost. Dodali so še nov koncept k spodbujanju trajnostne mobilnosti, ki mu pravijo indirektne mikrodonacije. Deluje tako, da uporabniki lahko izzovejo znano osebo, na primer župana, naj se proti mestu pomeri v kolesarjenju. Če v tekmi izgubi, mora nameniti sredstva za izboljšanje mestne kolesarske infrastrukture. Izzivi so lahko povezani tudi z uporabo javnega prevoza, hojo ali tekom, namesto župana pa lahko izzovemo tudi druge prepoznavne meščane.
S prvimi uporabniki v Ljubljani so aplikacijo preizkusili ter jo z njihovo pomočjo tudi izboljšali. Aplikacijo na podlagi etnografske raziskave lahko prilagodijo različnim družbenim in kulturnim okoljem; ugotoviti morajo le lokalni »trik«, kako ljudi motivirati, da naj namesto v avtomobil sedejo na kolo, ali v sredstvo javnega prevoza, ali pa se v službo in po opravkih odpravijo peš. Projekt sicer 75-odstotno sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, drugo pa prispeva podjetje CVS Mobile, ki je tudi glavni slovenski ponudnik telematskih rešitev za vozila. Aplikacijo so do zdaj testirali, upajo pa, da bo njeno uporabo podprla tudi MOL.
Izzivov je veliko
Med projekti z interdisciplinarnimi razvojnimi ekipami, pri katerih še sodeluje dr. Podjed, sta Mobistyle in People. Pri prvem, ki je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020 in povezuje deset partnerjev iz šestih držav, želijo vzpostaviti do ljudi prijazno tehnologijo, ki bo uporabnike spodbujala k bolj zdravemu načinu življenja in pomagala zmanjšati porabo energije. Slovenski partner je Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani. Pri tem projektu je glavni antropološki izziv, kako se navade, povezane z zdravjem in energijo, v skupnosti razvijajo in spreminjajo ter kako nanje vpliva kulturno okolje.
Projekt People, ki ga EU financira v programu Erasmus +, je namenjen študentom humanistike in družboslovja, ki se že med študijem vključijo v razvoje ekipe podjetij. V njem poleg Slovenije sodelujejo še Nizozemska, Velika Britanija in Češka. V Sloveniji je nosilec Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, partner ZRC SAZU, iz gospodarstva pa sodeluje podjetje Metronik. S projektom poskušajo prepričati podjetja, da so študentje, ki so končali študij antropologije, psihologije, sociologije ter drugih humanističnih in družboslovnih področij pripravljeni tudi za vstop v gospodarstvo, pravi dr. Podjed. Ugotavlja, da je novih izzivov za takšna razvojna sodelovanja še veliko, od socialnih omrežij in mobilne telefonije do ravnanja z odpadki, temu primerno pa bi bilo treba prilagoditi študijske programe.
