Tiskane izdaje
Če ne bo nepredvidenih zapletov, bo v petek, 27. marca, na krovu Sojuza TMA-16M - to bo že njegov 125. polet - proti mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletela nova tričlanska posadka. Posebnost tokratne odprave proti ISS bo, da bosta ameriški astronavt Scott Kelly in ruski kozmonavt Mihael Kornienko (tretji član tokratne posadke je Genadij Padalka), v vesolju neprekinjeno bivala eno leto.
Dolgotrajno bivanje v vesolju je že vrsto let v središču zanimanja vesoljskih strokovnjakov - od inženirjev do zdravnikov in psihologov. Med leti 1987 in 1995 so štirje ruski kozmonavti v določenem zaporedju prebili več kot leto dni v vesolju na krovu takratne sovjetske in nato ruske vesoljske postaje Mir.Rekorder v neprekinjenem bivanju v vesolju pa je ruski zdravnik in kozmonavt Valerij Poljakov, ki je med letoma 1994 in 1995 na vesoljski postaji Mir bival kar 437 dni in 17 ur.
Zdaj naj bi se temu ekskluzivnemu klubu pridružila še uvodoma omenjena Američan in Rus. V vesolju oziroma na mednarodni vesoljski postaji bosta prebila dvakrat toliko, kot je sedanji tipični čas bivanja na za zdaj še vedno edinem vesoljskem oporišču. Cilj je pridobivanje novih podatkov s področja medicine in psihologije, ki jih nujno potrebujejo za polete ljudi v velike vesoljske globine, na primer proti asteroidu, na Mars in morda še bolj daleč. Obsežen program medicinskih raziskav in poskusov, ki jih bosta morala izvajati astronavta, so pripravile številne raziskovalne ustanove iz vrste držav, tako da gre za multilateralen projekt.
Ker človekovo telo ni prilagojeno dolgotrajnemu bivanju v breztežnosti, se astronavti srečujejo s številnimi fiziološkimi težavami. Med drugim morajo vsak dan bivanja v vesolju opraviti zajeten program fitnesa, za ohranjanje mišic in srčno-žilnega sistema. Tako med dolgotrajnim bivanjem v breztežnosti ohranjanje mišične mase postane tudi časovni problem, saj morajo astronavti vedno več časa prebiti na napravah za ohranjanje mišic, tako da jim začne zmanjkovati časa za druga opravila in celo spanje. Seveda pa ne gre le za ohranjanje mišic, kot si ga predstavljamo na Zemlji, pač pa, med drugim, tudi za ohranjanje srčne mišice, ki v vesolju med dolgotrajnim bivanjem tudi atrofira. Poleg tega bodo pomembne raziskave psihe in prilagajanja na dolge vesoljske polete, nadalje metabolizma, imunskega sistema, sestave kosti, ravnotežja, živčnega sistema ...
Med tokratnim poletom bodo, na primer, raziskovali tudi spremembe v očesnem zrklu, do katerih tudi prihaja med dolgotrajnim vesoljskim poletom. O tovrstnih težavah je poročalo več kot 30 odstotkov ameriških astronavtov, ki so bili v vesolju pol leta ali več. Skratka, preden se bo človek lahko odpravil na Mars, bodo morali dobiti odgovore še na vrsto odprtih vprašanj.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
