Tiskane izdaje
S satelitom Aura oziroma njegovim instrumentom za nadzor ozona so Nasini strokovnjaki od leta 2005 do vključno leta 2014 beležili tokrat ne ogljikov dioksid, temveč izključno ravni dušikovega dioksida nad vsemi območji našega planeta in tako v svoj pregled zajeli tudi zrak nad dvesto največjimi mesti. O posnetkih, ki so jih dobili, lahko brez pretiravanja zapišemo, da predstavljajo globalni atlas onesnaženosti zraka z dušikovim oksidom.
In ne le to. Hkrati je iz njih mogoče ugotoviti, kako se je temu onesnaževanju zraka, ki je človeškemu zdravju škodljivo in izhaja predvsem iz avtomobilskega prometa, proizvodnje energije in industrije, mogoče upreti. Istočasno opozarjajo, kje se bo to onesnaženje verjetno še povečalo. Odgovor na obe vprašanji je s primerjavo dobljenih posnetkov »prej« in »zdaj« dokaj preprost: onesnaževanje zraka z dušikovim dioksidom je mogoče preprečiti z izvajanjem ustreznih znanih ukrepov. Tam, kjer jih ne izvajajo, pa lahko pričakujejo še hujšo zdravju škodljivo onesnaženost zraka.
V Evropi smo na boljšem
Kaj nam trenutno kaže globalni atlas onesnaženosti zraka? Predvsem to, da se je kakovost zraka zaradi upoštevanja predpisov o omejitvi izpustov plinov v zrak bistveno izboljšala v Evropi, v ZDA in na Japonskem; na Kitajskem, v Indiji in na Bližnjem vzhodu pa se je zaradi povečane industrijske rasti bistveno poslabšala.
»Ugotovljene spremembe v kakovosti zraka nikakor niso naključne,« je ob objavi posnetkov in njihove primerjave poudaril Bryan Duncan iz Nasinega Goddardovega centra za vesoljske polete v Greenbeltu v ameriški državi Maryland, ki je raziskavo vodil. »Podatki zelo nazorno kažejo izboljšanje zraka tam, kjer so uvedli ukrepe za omejitev izpustov določenih onesnaževalcev.«
Da uresničevanje ustreznih ukrepov resnično izboljša zrak, posebej potrjuje dejstvo, da so sicer prav Evropa in ZDA veljale za ene največjih virov emisij dušikovih dioksidov. Toda ko so uvedle ukrepe za zmanjševanje teh emisij, je bil njihov takojšnji učinek čistejši, zdravju manj škodljiv zrak.
Dušikovi dioksidi se pri tleh namreč hitro spremenijo v škodljiv ozon – glavni vir nevarnosti za dihala v urbanem smogu. Vroče točke pritlehnega ozona je satelit Aura zasledil v vseh velemestih tako v razvitem kot tudi v razvijajočem se svetu. A trenda v obdobju 2005–2014 sta bila v prvem in drugem delu sveta različna: v razvitem se je ta trend manjšal, v razvijajočem se, zlasti v Indiji in na Kitajskem, pa je naraščal.
Vse več prezgodnjih smrti
To sta tudi območji z največ in najhitreje rastočim številom prebivalstva. Napoved, da se bo število smrti zaradi onesnaženega zraka v prihodnjih 35 letih podvojilo – do leta 2050 bo menda zaradi tega vsako leto umrlo že kar šest milijonov in pol ljudi – zato ni presenetljiva. Že zdaj je tovrstno onesnaženje vzrok za okoli 3,3 milijona smrti na leto, predvsem v Aziji. Prezgodnjo smrt zaradi onesnaženega zraka po ugotovitvah znanstvenikov povzročata dva glavna onesnaževalca: delci PM 2,5 in dušikov dioksid, ki ju v ozračje izpuščajo predvsem vozila na dizelski pogon. Oba onesnaževalca prizadeneta pljuča in sta med vzroki za pljučnega raka in obolenja srca.
Ozon in delci PM, ki so manjši od 2,5 mikrometra (0,0025 milimetra), so po ugotovitvah znanstvenikov povezani s hudimi boleznimi z dolgoročnim vplivom na zdravje. Toda izračunati njihov globalni vpliv je težko, ker kakovosti zraka ne merijo povsod, strupenost teh delcev pa je odvisna tudi od njihovega vira. Profesor Jos Lelieveld z Inštituta Maxa Plancka za kemijo je zato s sodelavci kombiniral model raziskovanja globalnega onesnaževanja zraka s podatki o prebivalstvu in zdravstveni statistiki ter poskušal oceniti, kakšen je relativni prispevek posameznih virov onesnaževanja – predvsem delcev PM – na prezgodnjo smrt.
Nevarno kuhanje in ogrevanje
In kaj je odkril? Predvsem to, da na vzroke za prezgodnjo smrt najbolj vplivajo emisije iz naselij zaradi ogrevanja in kuhanja. To sta glavna vira onesnaženja na Kitajskem in v Indiji, v večjem delu ZDA in v še nekaterih drugih državah pa emisije iz prometa in proizvodnje energije. V Evropi k emisijam toksičnih delcev PM največ prispeva kmetijstvo.
»Zaradi visokoresolucijskih podatkov zdaj lahko zelo natančno sledimo spremembam v onesnaževanju v posameznih mestih in celo posameznih velikih virih, kot so veliki energetski objekti,« pojasnjuje Duncan. Dokler so sateliti omogočili le nizkoresolucijske podatke, temu tako podrobno ni bilo mogoče slediti. Sedanji podatki iz satelita pa zagotavljajo dovolj ločljive podatke tudi za območja, kjer onesnaženosti zraka pri tleh ne merijo ali pa je ne merijo v zadostnem obsegu.
Sateliti kažejo
Nasprotno pa so se emisije dušikovega dioksida na Kitajskem povečale za 20 do 50 odstotkov. Pri tem prednjačijo velika urbana območja, predvsem Peking in Šanghaj. Trenutni rekorder v emisijah dušikovega dioksida na južni polobli je območje Južne Afrike, predvsem okoli Johannesburga in Pretorie. A novi satelitski podatki so obenem razkrili, da so se te emisije v Johannesburgu in Pretorii zmanjšale, ko so leta 2008 uvedli strožje predpise o emisijah iz avtomobilov.
Tudi na Bližnjem vzhodu so se emisije dušikovih dioksidov po letu 2005 povečale, kažejo podatki za Irak, Kuvajt in Iran. Zmanjšale so se le v Siriji po letu 2011, kjer je predvsem zaradi državljanske vojne upadla gospodarska aktivnost države in milijone ljudi pognala v tujino.
Vas zanima, kakšen je zrak, ki ga dihate v svojem kraju? Agencija za okolje redno objavlja podatke za Slovenijo. Če pa se znajdete kje drugje, odgovor o zraku, ki ga tam dihate, lahko poiščete na spletni strani Svetovnega indeksa kvalitete zraka. Tam je že od srede januarja na voljo interaktivno orodje, ki omogoča vpogled v trenutni globalni atlas onesnaženega zraka, kjer se podatki o (ne)kakovosti zraka v posameznih mestih nenehno osvežujejo s podatki o delcih PM 2,5 iz izpustov dizelskih motorjev, zgorevanja fosilnih goriv, lesa in izredno majhnih delcev. Namen podatkov je informirati ljudi o kakovosti zraka, ki ga dihajo, a v ozadju tega je želja, da bi se lokalne oblasti lotile odpravljanja onesnaževanja prej, preden postane vidno v smogu – torej, preden potrebni ukrepi postanejo preobsežni, prezahtevni in predragi.
