Čedalje hitrejše naraščanje morske gladine

Že tri tisoč let se gladina svetovnih oceanov ni dvigovala tako hitro, kot se zdaj. A če globalnega segrevanja, ki smo ga povzročili ljudje s svojo dejavnostjo, ne bi bilo, bi se morska gladina morda celo znižala, sporočata dve obsežni mednarodni študiji, objavljeni te dni. Še hitreje kot sama gladina pa narašča škoda, ki jo povzroča njen dvig.

Študiji sta objavljeni v najnovejši številki ameriške revije Proceedings of the National Academy of Sciences. Pri prvi je mednarodno raziskovalno skupino usklajevala ameriška univerza Rutgers, drugo pa nemški Potsdamski inštitut za raziskave vplivov podnebja. Rezultati obeh študij ne le potrjujejo opozorila Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri ZN (IPCC) in ameriške vesoljske agencije Nasa o grozečem dvigu morske gladine, ampak jih celo zaostrujejo.

Gladina oceanov se namreč po ugotovitvah omenjenih študij dviga hitreje, kot so znanstveniki opozarjali doslej, obenem pa je dvig gladine vezan na naraščanje temperature svetovnega ozračja. Torej je prav tako težko obvladljiv, kot se vsaj za zdaj kaže dvig temperature, hkrati pa se po vsem sodeč lahko še bistveno poslabša, če izpustov toplogrednih plinov ne bomo radikalno omejili.

Študiji sta ugotovili, da se je morje v 20. stoletju dvigovalo hitreje kot kadarkoli prej v zadnjih tri tisoč letih, v tem stoletju pa se bo oceanska gladina v povprečju povišala vsaj za 28 centimetrov, morda celo za 130 – v obeh primerih predvsem kot posledica človekovih dejavnosti.

Toplogredno stoletje

V prvi študiji je skupina raziskovalcev z univerze Rutgers vzela pod drobnogled zadnjih sto let, tako imenovano toplogredno stoletje, v katerem je izgorevanje fosilnih goriv z izpuščanjem ogljikovega dioksida v ozračje povzročilo dvig povprečne temperature na našem planetu, in to obdobje primerjala s prejšnjimi 27 stoletji. V sodelovanju z raziskovalci z drugih celin so na 24 lokacijah na raznih koncih sveta ugotavljali, kako se je tam v minulih stoletjih in tisočletjih gladina morja dvigovala ali spuščala. In kaj so ugotovili?

Predvsem, da se je vse do leta 1880, to je do začetka industrijske revolucije, gladina oceanov povišala za največ 3 do 4 centimetre na sto let, v povprečju pa zviševanje ali znižanje morske gladine ni odstopalo za več kot dobrih sedem centimetrov pod ali nad dvatisočletnim povprečjem. V 20. stoletju se je ta slika bistveno spremenila: gladina svetovnih morij se je povišala kar za 14 centimetrov, od leta 1993 pa se je stopnja dviga gladine povečala celo na 30 centimetrov na stoletje.

Geološka detektivka

Da so se dokopali do teh podatkov, so se morali podati v pravo geološko detektivko. Kazalce višine morske gladine v bolj ali manj daljni preteklosti so iskali na obalah, v slanih močvirjih, na koralnih atolih in arheoloških najdiščih povsod po svetu, upoštevali so različna pojasnjevalna dejstva, od navzočnosti enoceličnih organizmov, občutljivih na slanost, do koral in vsebine usedlin, in jih razčlenili z različnimi statističnimi tehnikami. Nazadnje so rezultate preverili še z označevalci moderne industrijske dobe, to je povečevanje vsebnosti svinca kot označevalca industrijske dobe in navzočnost izotopov, značilnih samo za atomsko dobo.

Slika, ki so jo tako dobili, kaže, da bi se gladina oceanov spreminjala ne glede na človekov vpliv, vendar bi bilo njeno povišanje v 20. stoletju brez človekovega vpliva za polovico manjše ali pa bi se celo znižala. Če se v ozračju med industrijsko revolucijo ne bi nakopičilo toliko toplogrednih plinov, se verjetno vsaj polovica od osem tisoč obalnih poplav v ZDA v zadnjih sto letih, ko se je morska gladina povišala za 14 centimetrov, sploh ne bi zgodila.

»Dvig morske gladine v 20. stoletju je bil v primerjavi s prejšnjimi 2800 leti izjemen, v zadnjih dvajsetih letih pa je gladina naraščala še hitreje,« podarja dr. Robert Kopp z Rutgersa.

V drugi študiji, objavljeni v isti reviji, pa so raziskovalci s Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja ugotavljali, kaj se utegne z morsko gladino dogajati do konca tega stoletja. Oblikovali so modele na podlagi treh scenarijev izpustov toplogrednih plinov v ozračje, pri katerih so upoštevali podatke iz 20. stoletja o taljenju ledenikov in segrevanju oceanov, in nato po novi matematični formuli predvideli možno dogajanje.

Vpliv temperature

»Gladina oceanov in njihova temperatura ter temperatura ozračja nad njimi so v tesni zvezi,« pojasnjuje Stefan Rahmstorf, soavtor objavljenega članka. »Želim si, da ne bi bile tako povezane, saj potem ne bi bilo razloga za tolikšno zaskrbljenost.« Toda ta povezava je odsev neizogibne znanstvene zakonitosti: topla voda se širi, hladna se krči. Če se bo torej segrevanje Zemlje nezadržno nadaljevalo, se bo dvigala tudi gladina oceanov.

Po izračunih potsdamskih klimatologov nam tako ob nadaljevanju trenda izpustov toplogrednih plinov v ozračje grozi za 57 do 131 centimetrov višja gladina oceanov. Po najugodnejšem scenariju – to je, če bodo države spoštovale dogovor z decembrskega podnebnega vrha v Parizu o omejitvi izpustov toplogrednih plinov – pa se bo morska gladina do konca stoletja povišala za 28 do 56 centimetrov.

Namen obeh študij ni strašiti ljudi, prav tako ne le opozarjati, ampak predvsem zagotoviti koristne praktične podatke prostorskim načrtovalcem obalnih območij. Tudi v najugodnejšem razpletu kombinacije globalnega segrevanja in dviga morske gladine bodo namreč marsikje nujni posebni ukrepi za zaščito obale.

»Pri količini toplogrednih plinov, ki smo jih že izpustili v ozračje, seveda ne moremo pričakovati, da se bo dviganje gladine oceanov ustavilo. Lahko pa z omejitvijo izgorevanja fosilnih goriv precej zmanjšamo hitrost naraščanja gladine,« poudarja Anders Levermann, profesor sistemske podnebne dinamike na Potsdamskem inštitutu in na Kolumbijski univerzi v New Yorku, prav tako eden od avtorjev objavljenega članka.

»Seveda je to velik izziv, a je cenejši od prilagajanja nezmanjšanemu naraščanju morske gladine, ki se mu povrhu ponekod sploh ni mogoče prilagoditi. Če se hočemo izogniti velikim izgubam in ogromni škodi, moramo kar se da hitro kreniti po poti, ki je bila dogovorjena na pariškem podnebnem vrhu konec leta,« poudarja Levermann.

Naraščanje škode

Klimatologi napovedujejo, da bodo hude poplave v kombinaciji s silnimi neurji v prihajajočih desetletjih ob naraščanju oceanske gladine čedalje pogostejše, povzročena škoda pa bo čedalje večja.

»Škoda zaradi dviga morske gladine bo naraščala še hitreje, kot se bo dvigovala gladina morja,« je prepričan Jürgen Kropp, raziskovalec s Potsdamskega inštituta. V članku, objavljenem v reviji Natural Hazards and Earth System Sciences, kot primer navaja dansko prestolnico Københaven. Tam bi zmeren dvig morske gladine za 11 centimetrov od leta 2010 do 2050 povzročil za milijardo evrov škode na leto, če ne bodo uvedli ustreznih zaščitnih ukrepov. Če pa se bo morska gladina do leta 2050 dvignila za 25 centimetrov – to bi se lahko zgodilo po najslabšem scenariju, ki ga predvideva IPCC – bi se škoda povečala kar na 4 milijarde evrov.

Po oceni IPCC gladina oceanov vztrajno narašča zaradi globalnega segrevanja, ki pospešuje taljenje ledenikov in s tem sproža velike dotoke vode v oceane na raznih koncih sveta, od Andov do Alp in od Grenlandije do Antarktike. Matematične modele predvidenega dviga morske gladine in oceno povečevanja škode, ki so jih pripravili na Potsdamskem inštitutu za raziskave vpliva podnebja, je po njihovem zatrjevanju mogoče uporabiti za katerokoli območje na svetu.

Natančne škode zaradi dviga gladine po najslabšem scenariju – to je za en meter do konca stoletja – pa tudi z njihovim modelom ni mogoče zanesljivo predvideti. Po neki drugi študiji, opravljeni leta 2014, naj bi stroški tolikšnega naraščanja morske gladine znašali od 0,3 do 9 odstotkov svetovnega bruto proizvoda.

Toliko naj bi nas stalo, če ne bi nič ukrenili, poudarja Jochen Hinkel z Globalnega podnebnega foruma v Berlinu, ki je vodil to študijo. »Varovalni obalni ukrepi bi bili zato bistveno cenejši, in verjamem, da jih bomo uvedli,« je prepričan.