Čustva pri najstnikih premagajo razumno odločanje

Razvoj socialne anksioznosti v obdobju odraščanja povzroča več dejavnikov, pravi dr. Jennifer Lau

tor, 29.11.2016, 10:00
Medtem ko amigdala dozori že v starosti od 10 do 12 let, prefrontalna skorja dozori šele v zgodnjih dvajsetih.

»Za obdobje mladostništva je po eni strani značilen hiter razvoj telesnih in intelektualnih zmogljivosti, po drugi strani pa opažamo, da je vedenje mladostnikov neredko tvegano, lahkomiselno in impulzivno, pogosti so tudi nihanja v razpoloženju, tesnobnost in depresivnost,« pravi prof. dr. Jennifer Lau, vodja laboratorija za raziskovanje emocionalnih motenj in razvoja na Kraljevem kolidžu v Londonu.

V tem laboratoriju proučujejo tako biološke kot psihosocialne dejavnike, ki odločilno vplivajo na razvoj in vedenje mladostnikov. S prof. dr. Jennifer Lau smo se pogovarjali ob 7. mednarodnem kongresu psihologov Slovenije, ki je pred nedavnim potekal v Kranjski Gori na temo Aplikativna nevropsihologija: med malimi in velikimi omrežji – od možganov do svetovnega spleta. Sogovornica se je kongresa udeležila kot vabljena predavateljica.

Vaše raziskovalno delo se osredotoča na nastanek socialne anksioznosti in sorodnih problemov, ki se v obdobju odraščanja pogosto pojavljajo. Kaj povzroča razvoj tovrstnih motenj pri mladostnikih?

Podobno kot druge zdravstvene probleme tudi razvoj socialne anksioznosti povzroča več dejavnikov. Kot kažejo raziskave, se lahko pojavlja v družini skozi več generacij, kar nakazuje vpliv genetskih dejavnikov, vendar vemo, da so vplivi okolja prav tako zelo pomembni. Tako so, denimo, če vzamemo najtežje primere, zlorabe otrok povezane z visoko socialno anksioznostjo, hude posledice ima tudi vrstniško nasilje, bodisi telesno ali pa verbalno.

Zelo pomemben je vzgojni stil staršev. Če se pri otroku pojavlja socialna anksioznost, je zelo verjetno, da ima motnjo socialne anksioznosti mati ali oče, običajno mati. Možno je torej, da gre za vpliv dednosti na razvoj te motnje, prav tako je možno, da starši na otroka nezavedno prenašajo svoje vedenjske vzorce in način razmišljanja. Otrok namreč hitro opaža in ponotranji, da se mati v družbi počuti ogroženo, kar lahko izraža že zgolj s tonom glasu in držo telesa, iz česar je razvidno, da se boji, da je zaskrbljena. Tako začne otrok razmišljati o stikih z ljudmi ne kot o pozitivnih vidikih življenja, temveč kot o nečem, česar se mora bati.

Kot ste dejali, je mladostništvo obdobje velikih sprememb, ko postanejo vrstniki za najstnike še posebej pomembni.

Tako je. Mladi ljudje preživijo vse manj časa s svojo družino in čedalje več s prijatelji. Vse pomembnejši postajajo zanje tudi družabni mediji. Če v tem obdobju mladostnika vrstniki zavračajo in ga izključujejo iz družbe, je to zanj lahko zelo boleče.

Posledice se pri mladostnikih, ki so osamljeni, depresivni, zaskrbljeni ali jezni, izražajo različno pri fantih in dekletih. Fantje pogosteje kot dekleta pokažejo svoje emocionalne probleme navzven, neredko z agresivnimi ali drugačnimi antisocialnimi načini vedenja. Dekleta se, nasprotno, najpogosteje zaprejo vase in postanejo depresivna, hude čustvene stiske jih lahko privedejo tudi do motenj hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija.

Vrstniki lahko močno vplivajo na oblikovanje mladostnikovih vrednot in stališč.

Da, zelo. Za mlade ljudi je izredno pomembno, kakšno mnenje imajo o njih prijatelji, zato je lahko njihov vpliv pozitiven ali pa negativen. V tej zvezi so zanimivi izsledki študije, v kateri je sodelovalo 15.000 dijakov, opravili pa so jo na devetih srednjih šolah v ZDA.

Raziskovalci so skušali ugotoviti, zakaj se pojavljajo velike razlike v učnem uspehu med različnimi skupinami dijakov, in sicer med belimi in tistimi, ki izvirajo iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Najvišje ocene so v povprečju dosegali dijaki, katerih družine so prišle iz ene od azijskih držav. Kot so poročali raziskovalci, so se ti pri učenju najbolj medsebojno podpirali. Pogosto so v skupinah pripravljali šolske naloge in reševali zahtevnejše učne probleme, spodbujali so drug drugega ter se veselili uspehov svojih vrstnikov in jih proslavljali.

Dr. Jennifer Lau: "Fantje pogosteje kot dekleta pokažejo svoje emocialne probleme navzven, neredko z agresvnimi načini vedenja." Foto: Mojca Vizjak Pavšič

Kakšen učni uspeh pa so dosegli dijaki, ki izvirajo iz Afrike?

Dijaki afriškega rodu, ki učnemu uspehu večinoma niso pripisovali velikega pomena, so učenje vrednotili povsem drugače. Tisti, ki so dosegali dober učni uspeh, so navajali, da jih vrstniki pri učenju niso podpirali in da so imeli le malo črnih prijateljev, saj so imeli občutek, da morajo izbirati med dobrim uspehom v šoli in priljubljenostjo med vrstniki.

Tudi študije, ki smo jih opravili v našem laboratoriju, dokazujejo, da ima učenje v skupinah na mladostnike zelo pozitiven vpliv, in menim, da bi morali učitelji tak način dela na šolah spodbujati.

Po drugi strani pa ste opozorili, da lahko mladostnik pod vplivom sovrstnikov sprejme zelo tvegane odločitve, ki jih kasneje močno obžaluje. Kje vidite vzroke pogosto tveganega vedenja mladostnikov?

V našem laboratoriju ne proučujemo le kognitivnih oziroma psihosocialnih dejavnikov, temveč raziskujemo tudi razvoj in delovanje možganov v obdobju mladostništva. Obsežne nedavne študije, ki so jih opravili nevroznanstveniki, so namreč pokazale, da nekateri predeli možganov dozorijo prej kot drugi, kar zelo verjetno povzroča močno čustveno odzivanje in pri nekaterih mladostnikih bolj impulzivno in tvegano vedenje.

Podatki, ki jih je pridobil znani psihiater Jay N. Giedd s sodelavci v laboratoriju na kalifornijski univerzi v San Diegu v eni najobsežnejših longitudinalnih študij, so pokazali, da tvegano vedenje mladostnikov povzroča neujemanje med zgodnejšim dozorevanjem nevronskih omrežij v limbičnem sistemu, katerega del je amigdala, ki je srce emocionalnega sistema, in kasnejšim dozorevanjem prefrontalne možganske skorje, ki je odgovorna za nadzor impulzov, samoobvladovanje, odločanje, načrtovanje in predvidevanje posledic svojih dejanj. Medtem ko amigdala dozori že v starosti od 10 do 12 let, prefrontalna skorja dozori šele v zgodnjih dvajsetih.

Torej nam dognanja sodobne nevroznanosti pomagajo razumeti, zakaj močna čustva v najstniških letih pogosto premagajo razumno odločanje in predvidevanje?

Tudi raziskave, ki jih opravljamo v našem laboratoriju, dokazujejo, da je zaradi še ne povsem dozorele prefrontalne možganske skorje pri sprejemanju odločitev ključna amigdala. Sistem samonadzora, za katerega je odgovorna prefrontalna skorja, zato ni dovolj učinkovit. To nam pomaga pojasniti tudi, zakaj se najstnikom tako pogosto ne uspe upreti pritisku vrstnikov, ko jih spodbujajo k tveganim ali nevarnim dejanjem, in zakaj ima izzivanje, kot na primer »Pazi se!« ali pa »Ti si reva!«, večji učinek na 15-letnika kot na človeka, starega 25 let.

Kakšen je pomen nevroznanstvenih ugotovitev?

Boljše razumevanje razvojnih značilnosti mladostnikovih možganov nam je v veliko pomoč, ko skušamo ločiti, kdaj je neko neobičajno vedenje še vedno ustrezno za določeno starost, kdaj pa nakazuje resno duševno motnjo.

Prav tako bi ta spoznanja lahko pomagala družbi oziroma ustanovam, pristojnim za javno zdravje, pri preprečevanju zasvojenosti najstnikov s psihoaktivnimi snovmi ter pri preprečevanju prometnih in drugih nesreč, depresije in nekaterih duševnih motenj. Hkrati pa bi na tej podlagi lahko sprejeli učinkovite ukrepe za spodbujanje zdravega življenjskega sloga v obdobju mladostništva.

Bi lahko mladostnike naučili, da bi znali bolj ustrezno prepoznavati in obvladovati svoja čustva?

Prav z razvojem tovrstnih metod in tehnik se v našem laboratoriju veliko ukvarjamo. Glede na to da se pri mladostnikih neredko pojavljajo zelo negativni vzorci razmišljanja, predvsem pri anksioznih motnjah in depresiji, si prizadevamo, da bi s pomočjo metod, ki jih razvijamo, mladi pridobili bolj pozitiven način razmišljanja, da bi znali ustrezno usmerjati pozornost na vse, kar je pomembno, ter da bi bili sposobni dogajanje pravilno ocenjevati, ovrednotiti in razlagati, skratka, da bi razvili veščine kritičnega mišljenja.

Tovrstni ukrepi so zaradi velike plastičnosti mladostnikovih možganov zelo učinkoviti in lahko preprečijo nadaljnji patološki razvoj motnje pri mladih ljudeh, pri katerih se pojavlja anksioznost ali depresija.

Prijavi sovražni govor