Dobra praksa inkubatorjev naj se pretaka

»V desetih letih smo identificirali tristo poslovnih idej, z ustanovitvijo zagonskega podjetja smo jih realizirali 65. V desetletju delovanja so ta podjetja ustvarila pet milijonov evrov prihodkov.« Tako je dosežke Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske ocenil direktor Dorijan Maršič.

Primorski inkubator, ki sta ga leta 2005 ustanovila Univerza na Primorskem in Gea College, je med tremi inkubatorji, ki so prejšnji teden podpisali sporazum o sodelovanju, najmanjši in najmlajši. Mariborski je bil namreč ustanovljen leta 2001, ljubljanski pa leta 2004. Toda ko primerjajo rezultate, so, kot pravi Dorijan Maršič, v njihovem inkubatorju dosegli cilj, in sicer ustvariti okolje za razvoj podjetniških idej na Primorskem in v obalno-kraški regiji. Dodaja še, da na njihov uspeh delno vplivajo okoliščine, kot je delovanje v manjšem »bazenu«, če primerjajo število prebivalcev na Primorskem s tistim na Štajerskem ali pa na širšem ljubljanskem območju. Na uspešnost poslovnih iniciativ je po njegovem morda vplivalo tudi to, da so se spopadali s težavami, značilnimi za mlade univerze, in da so članice univerze usmerjene bolj družboslovno in manj naravoslovno.

Dorijan Maršič: »Kljub vsemu nam je uspelo v desetih letih realizirati 65 poslovnih idej. Imamo 85-odstotno stopnjo preživetja start-upov, kar pomeni, da imajo podjetja, ki se odločijo za sodelovanje z inkubatorjem, velike možnosti ne samo za uresničitev svojih podjetniških idej, ampak tudi za preživetje.«

Kakšne koristi za inkubator Primorske pričakujete od sodelovanja z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem in mariborsko Tovarno podjemov?

Največ si obetamo od prenosa primerov dobre prakse, ki jih imata tako Ljubljana kot Maribor. S pomočjo platforme, ki smo jo zdaj postavili, si bomo prizadevali za mreženje z obema inkubatorjema. Zdaj ko smo po desetih letih delovanja razvili podjetniško podporno okolje z vsemi akterji Univerze na Primorskem, pri čemer mislim predvsem na univerzitetno znanstvenoraziskovalno središče ter fakultete za menedžment, za matematiko, naravoslovje in tehnologijo, za varstvo zdravja in Turistico ter na inštitut Andreja Marušiča, bi lahko sodelovanje z inkubatorjema pomenilo, da bomo podporno okolje za zagonska podjetja še izboljšali. Pričakujem pospešen razvoj aplikativnih raziskovanj na Univerzi na Primorskem, kjer smo zdaj bolj usmerjeni v temeljno znanstveno raziskovanje. Izkušnje mariborskega in ljubljanskega inkubatorja bi lahko prenesli v prakso Univerze na Primorskem ali vsaj našega inkubatorja.

V desetih letih ste identificirali tristo podjetniških idej. Imajo ideje predvsem študentje ali tudi raziskovalci?

Največ podjetniških idej smo prejeli od zunanjih podjetnikov, ki so se prijavili na naš natečaj Podjetna Primorska. Na natečaj so se poleg podjetnikov z nekaj izkušnjami v zadnjih devetih letih prijavljali tudi tisti, ki so imeli podjetniško idejo, niso pa vedeli, kako in kje bi jo realizirali. Podjetno Primorsko smo razdelili v tri kategorije, in sicer v navigator za tiste z izkušnjami, v optimiste za tiste z idejo, a brez podjetniških izkušenj, in v posebno študentsko kategorijo oziroma nagrado za najboljšo študentsko poslovno idejo. Prejeli smo celo spodbudne dijaške ideje.

Koliko delovnih mest so ustvarila zagonska podjetja iz vašega inkubatorja?

Približno 70 delovnih mest je bilo ustanovljenih. Nekatera podjetja sicer delujejo, pa nimajo nobenega zaposlenega, druga zaposlujejo več ljudi. Največ zagonskih podjetij je s področij informacijskih tehnologij, turističnega marketinga in marketinga za spletno trženje ter tudi s področja prehrane in kmetijstva.

Želim si, da bi podjetjem sledili tudi v postinkubacijski dobi, zato gojim idejo o ustanovitvi kluba alumnijev. Člani tega kluba bi potem lahko predali svojo izkušnjo v inkubatorju novim podjetnikom, ki prihajajo vanj.

Kako dolgo zagonska podjetja zorijo v vašem inkubatorju in kaj jim ponujate?

Inkubacijska doba običajno traja 18 mesecev. Naši prostori so na obrobju starega mestnega jedra v Kopru, kjer imamo na površini 540 kvadratnih metrov 15 opremljenih pisarn z internetnim dostopom. Nekaterim podjetnikom oddajamo prostore za najemnino, študentom pa so dostopni brezplačno. Ustvarili smo tudi prostor za coworking, kjer lahko medsebojno sodelujejo in najemajo samo delovne mize. V inkubatorju najprej ovrednotimo poslovno idejo in na podlagi evalvacije potem svetujemo, ali naj jo razvijajo, nadgradijo ali pa spremenijo. Večinoma prihajajo ljudje, ki nimajo podjetniških znanj, v inkubatorju pa jim je na voljo skupina strokovnjakov za marketing, tehnološki razvoj, za patentiranje oziroma zaščito intelektualne lastnine.

Pomagate tistim z dobro poslovno idejo tudi pri odpiranju vrat do finančnih virov za zagon podjetja?

Tudi pri tem jim pomagamo. Če je njihova iniciativa dovolj zrela, jih usmerimo na podjetniški sklad, ali pa jim svetujemo, da se udeležijo tekmovanja Start-up Slovenija, kar je tudi pogoj za prijave na razpise podjetniškega sklada. Prav tako jim omogočamo stike s potencialnimi investitorji, tudi tujimi, kadar gre za posebej inovativno zgodbo. V Istri nimamo nobenega pospeševalnika, kar pomeni, da je tam morda še odprt prostor, da bi mladi podjetniki v inkubatorju dobili dodatne vire financiranja poslovnih idej.

Jim pomagate pri navezavi stikov z mentorji iz gospodarstva?

Tudi to počnemo. Znanje z akademske ravni je potrebno, študentje ga dobijo v študijskem procesu, v nadaljevanju pa jim skozi naše delavnice omogočamo srečanja s praktiki iz različnih podjetij.

Kako pa se financira vaš inkubator?

Glavni vir financiranja so sredstva Spirita, agencije gospodarskega ministrstva, ki vsako leto objavlja razpis za univerzitetne inkubatorje. Drugi vir prihodka pa je tržni, del poslovnih prostorov namreč oddajamo. Nekateri start-upi namreč ostanejo v naših prostorih tudi potem, ko se jim izteče inkubacijska doba, za prostore pa plačujejo tržno najemnino. Od 15 podjetij v našem inkubatorju zdaj tri plačujejo najemnino po tržnih cenah.

Sodelujete tudi s sosednjo Furlanijo - Julijsko krajino ter Hrvaško? Pri katerih projektih?

Gre za evropske projekte čezmejnega sodelovanja, kjer je v preteklosti bil univerzitetni inkubator v glavnem eden od partnerjev, sodelovali smo predvsem pri izobraževanju in organizaciji delavnic in mreženja. Projekt izdelave spletne platforme Mikrobiz je najbolj uspešen skupni produkt med partnerji iz Furlanije - Julijske krajine in slovenske Istre. Mikrobiz je platforma za pripravo poslovnega načrta, ki podaja konkretne informacije o tem, kako se vodi skozi ta proces. Prav tako daje informacije o morebitnih zainteresiranih partnerjih za povezovanje. To aplikacijo uporabljamo tudi na naših natečajih Podjetne Primorske.

Ali pomagate podjetjem v inkubatorju tudi pri pridobivanju evropskih sredstev?

Te prakse doslej nismo imeli z našimi inkubiranci, sami pa smo precej sodelovali pri tistih evropskih projektih, kjer je bila potreba po univerzitetnem znanju, ki ga ima inkubator. Letos končujemo evropski projekt Hint lab, gre za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške za pospeševanje podjetništva v turizmu na podeželju. Povezujejo se akterji z obeh strani, in sicer od akademskih ustanov, razvojnih regionalnih centrov, inkubatorjev in turističnih organizacij ter podjetij. Na podlagi izmenjave primerov dobre prakse smo razvili platformo sodelovanja v turizmu. Projekt smo zagnali lani, letos ga zaključujemo, njegova vrednost pa se giblje okrog 300.000 evrov.