Dokončno slovo od Philae

V Evropski vesoljski agenciji so, kot smo na zadnji strani Dela že na kratko poročali, dokončno opustili poskuse, da bi vzpostavili stik z malim, stokilogramskim robotiziranim pristajalnim laboratorijem Philae, ki je novembra predlani zgodovinsko pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Po dokaj ponesrečenem pristanku je Philae delovala še približno 60 ur in na Zemljo preko matične ladje Rosetta poslala obilo dragocenih podatkov, nato pa so se ji zaradi zagozdenja na očitno temačnem skalnatem predelu kometa dokončno izpraznile sončne baterije. Nadzorniki poleta v nemškem vesoljskem centru v Darmstadtu so prepričani, da je pristajalni modul že povsem prekrit s prahom in absolutno premrzel, da bi se še lahko obudil v življenje.

Zadnji stik s Philae so vzpostavili 9. julija lani, zdaj pa komet s pristajalnim modulom vred leti proti še bolj mrzlemu delu svoje orbite, kjer se temperature spustijo na okoli –180 stopinj Celzija. In v takšnih razmerah ni mogoče pričakovati, da bi od Philae še lahko dobili signal.

V Darmstadtu ne skrivajo žalosti zaradi dokončnega slovesa od male pogumne sonde, ki je pred dobrim letom vzbudila veliko navdušenja tako v znanstvenih kot neznanstvenih krogih. Toda dejstvo je, da bi Philae, tudi če bi novembra 2014 pristala po načrtih in na predvidenem predelu kometa, prenehala delovati marca lani, a takrat zaradi pregretja, ko bi se komet 67P najbolj približal Soncu.

K sreči vsaj matična Rosetta še vedno brezhibno deluje in komunicira z Zemljo, a se tudi njen čas nezadržno izteka. Svojo pogumno »hčer« Philae bo morda še zadnjič posnela poleti, med serijo obletov kometa 67P, septembra pa bo tudi sama končala svojo zgodovinsko misijo s padcem na komet.