Dosegli smo rekord, kakršnega si ne želimo

Podatki vseh glavnih agencij potrjujejo, da je bilo leto 2015 najtoplejše, odkar izvajamo ustrezne meritve.

Fri, 29.01.2016, 09:00

Leto 2015 se je začelo in končalo z mrazom. Kljub temu je doseglo rekord, kakršnega si klimatologi in vremenoslovci niso želeli, so ga pa pričakovali: bilo je najtoplejše, odkar merimo temperature na našem planetu. Rekord, ki je še toliko bolj vznemirljiv, ker verjetno ne bo dolgo zdržal, so druga za drugo potrjevale vse glavne mednarodne vremenoslovne in klimatološke organizacije.

Najprej ga je objavil britanski meteorološki urad, nato sta minulo sredo z dramatičnima objavama sledili ameriški agenciji za oceane in ozračje ter za vesolje, NOAA in Nasa, v ponedeljek pa ga je potrdila še Svetovna meteorološka organizacija. Vsaka od omenjenih ustanov obdeluje podatke po nekoliko različni metodologiji, zato njihova enaka ugotovitev še toliko bolj drži: za nami je najtoplejše leto, pa čeprav ga morda nismo tako zaznali ali pa nam je v zimskem hladu spomin na vroče dni že zbledel.

In ne le to: verjetno so v prihodnjih letih pred nami novi tovrstni rekordi. Podatki namreč kažejo trend segrevanja, ki še kar narašča, in to hitreje, kot so strokovnjaki predvidevali še pred nekaj leti. NOAA je z analizo podatkov ugotovila, da je bila povprečna svetovna temperatura lani 14,79 stopinje Celzija in je za 0,29 stopinje presegla predlansko vrednost. V primerjavi s povprečjem 20. stoletja pa je bila višja za več kot poldrugo stopinjo (1,62 ° C). Nasa, ki opravlja meritve z drugačno metodologijo, ugotavlja, da je bilo zadnje leto v povprečju za 0,23 stopinje toplejše od preteklih in za 1,60 stopinje toplejše od povprečja 20. stoletja.

Bližamo se pragu

Seveda se v meritve in analize te velikanske množice podatkov lahko vrinejo tudi napake. Ob upoštevanju tega dejstva je Nasa izračunala, da rekord velja s 94-odstotno gotovostjo, kar je dvakrat več, kot je veljalo za rekord leta 2014. NOAA pa rekord objavlja s kar 99-odstotno zanesljivostjo – torej »praktično zanesljivo« po besedah Toma Karla, direktorja nacionalnih centrov za okoljske informacije pri NOAA.

Prvič po 136 letih, odkar opravljamo sistematične meritve temperatur v okolju, je bila Zemlja lani za eno stopinjo Celzija toplejša kot v predindustrijskem času, sta objavili tako NOAA kot Nasa. Ta podatek je ključen, še posebej zato, ker so se svetovni voditelji na pariški podnebni konferenci prav v zadnjem mesecu rekordno toplega leta dogovorili za prag 2 stopinj Celzija, ki ga povišanje temperature ne bi smelo preseči.

»Že zdaj smo na pol poti do njega,« opozarja Karl, Gavin Schmidt, pri Nasi direktor Goddardovega inštituta za vesoljske raziskave, pa dodaja, da učinke globalnega segrevanja doživljamo že zdaj. »Trend globalnega segrevanja se bo še nadaljeval, saj ga žene zgorevanje fosilnih goriv, ki mu še ni videti konca.«

Podiranje rekordov

Čeprav je leto 2015 za zdaj absolutni rekorder v segrevanju svetovnega ozračja, pa je bil ta neljubi rekord samo v zadnjih enajstih letih že štirikrat porušen. Po vsem sodeč podiranje tovrstnih rekordov torej ni več izjemen dogodek, ampak postaja običajna praksa. »Tako je danes že nenavadno, če rekord ne pade,« je izjavila klimatologinja Katharine Hayhoe z univerze Texas Tech.

In res: lanski december je bil že deseti mesec, ki je zrušil toplotni rekord predhodnega meseca. Le lanski januar in april nista dosegla rekorda, kljub temu pa sta bila med rekordno toplimi meseci. »Takšnemu rušenju rekordov smo bili lani priča prvič, in kot kaže, se bo ta trend nadaljeval,« opozarja Tom Karl.

Decembra je bil naš planet za 1,11 stopinje toplejši od povprečne decembrske temperature, in s tem je podrl decembrski rekord iz leta 2014 za več kot pol stopnje, so izračunali strokovnjaki NOAA. Samo od leta 2000 smo mesečni toplotni rekord porušili kar 34-krat. Zadnji primer nasprotnega rekorda, to je rekordno hladnega meseca, pa smo doživeli pred skoraj sto leti, decembra 1916. Najbolj hladno leto v celoti je bilo še pet let prej, leta 1911.

Vpliv El Niña

K letošnjemu rekordu je gotovo prispeval tudi vremenski pojav El Niño, ki se nad Tihim oceanom pojavlja vsakih nekaj let, lani in letos pa je sploh izrazito močan. Po ugotovitvah Michaela Manna s Pensilvanske državne univerze lahko močan El Niño poviša globalno temperaturo celo za tretjino, vendar ima vlogo pri tem tudi globalno segrevanje.

Toda Karl in Schmidt sta prepričana, da bi do sedanjega rekorda prišlo tudi brez El Niña. »Ta ga je le potisnil še više,« je prepričan Karl. Domneva, da se bo zelo verjetno enako zgodilo letos in da utegne letošnje leto temperaturno prekositi lansko prav zaradi El Niña, ki se nadaljuje tudi letos. Njegovi domnevi pritrjuje Petteri Taalas, generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije, ki je v ponedeljek prav tako potrdila toplotni rekord leta 2015. Delno ga je pripisala delovanju El Niña, torej naravnemu pojavu, ki nima neposredne povezave s človekovimi dejavnostmi.

Seveda so to ugotovitev hitro pograbili podnebni skeptiki, a njihovo trditev, da je tudi izjemno toplo leto 2015 posledica naravnih dogajanj, izpodbija raziskava kalifornijskih raziskovalcev v skupini Berkeley Earth, v ponedeljek objavljena v reviji Scientific Reports. V članku, ki je bil pripravljen še pred objavo letnih poročil omenjenih organizacij, so napovedali rekordno toplo leto 2015 in dokazovali, da za tem rekordom tiči človekov vpliv. V industrijski dobi, ko človek vpliva na okolje z izkoriščanjem fosilnih goriv, je verjetnost za toplotni rekord 1 proti 770, medtem ko je bila v predindustrijski dobi ena proti 10.000.

Evropa v glavnem brez rekorda

Seveda pa podatki o povišanju povprečne temperature laiku ne povedo kaj dosti, saj večina takšnega povišanja sploh ne zazna. Zato več kot podatek o povečanju povprečne temperature povedo podatki, kako je bilo z vremenom lani. NOAA poroča, da je bila večina območij na planetu lani toplejših od povprečja. Najtopleje na kopnem je bilo v Srednji Ameriki, v severnem delu Južne Amerike, ponekod v severni, južni in vzhodni Evropi, v zahodni Aziji in na območjih vzhodne in južne Afrike. Hladneje je bilo le na območju Quebeca na severovzhodu Kanade in jugu Argentine, a nikakor ne blizu rekordno nizkim temperaturam.

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je bilo v Evropi minulo leto drugo najtoplejše – torej nekoliko hladnejše od rekordno toplega leta 2014. Pri naših sosedih v Avstriji so imeli drugo najtoplejše leto v 247-letnem obdobju merjenja temperature. Francija je doživela tretje najtoplejše leto po letu 1900, ko so uvedli nacionalne meritve, na Nizozemskem je bilo to peto najtoplejše leto po letu 1706, v Španiji je bilo lansko leto skupaj z letom 2011 najtoplejše v obdobju zadnjih 51 let, na Finskem pa je bilo lani rekordno toplo, odkar tam merijo temperature v okolju. V Nemčiji je bilo lansko leto drugo najtoplejše v 135-letni zgodovini merjenja temperatur in ni prekosilo rekordno toplega 2014.

Slovenija ne odstopa

In kako toplo je bilo pri nas? Podatke nam je posredovala meteorologinja Tanja Cegnar z urada za meteorologijo pri agenciji za okolje. Ti kažejo, da se je preteklo leto v Sloveniji po povprečni temperaturi uvrstilo na drugo ali tretje mesto, le v gorah je bilo najtoplejše doslej.

»Najbolj sta k nadpovprečno visoki temperaturi prispevala poletje in zima. Večjih vremenskih ali vodnih ujm v Sloveniji lani ni bilo; to potrjuje tudi precej manjše število lani izdanih opozoril na nevarne dogodke kot predlanskim,« navaja Tanja Cegnar. »Med dogodki so izstopali vročinski valovi, čeprav se temperatura ni povzpela rekordno visoko.«

Od običajnih razmer sta poleg tega opazno odstopala sušna november in december. Ta je bil v visokogorju neobičajen tudi zaradi pomanjkanja snežne odeje in izredno visoke povprečne decembrske temperature. Pogoste in izrazite temperaturne inverzije so novembra, še bolj pa decembra, po nižinah prispevale k večjemu onesnaženju zraka z delci, še opozarja Cegnarjeva. Kako bo letos? Kot kaže trend dosedanjih podatkov, bomo verjetno priča novemu toplotnemu rekordu. Številni strokovnjaki so zato že zaskrbljeni: to namreč pomeni, da se hitro bližamo kritičnemu pragu. »Utegne se zgoditi, da ga bomo prekoračili še pred koncem stoletja, čez približno 50 let,« opozarja raziskovalec iz skupine Berkeley Earth Robert Rohde.

Prijavi sovražni govor