Tiskane izdaje
Napovedi povzemamo po ameriškem spletnem portalu za poslovne in tehnološke novice Business Insider, ki se je pred petimi leti pojavil kot stranski poganjek portala Silicon Alley Insider. Z dokaj pravilnimi analizami tehnološkega razvoja se je hitro uvrstil med portale, ki jih citirajo najuglednejši mediji. Kakšno bero v znanosti nam napoveduje za letos?
Najprej morebitno korenito spremembo v snovanju in uresničitvi vesoljskih potovanj, še zlasti v perspektivi idej o ustanovitvi človeške kolonije na Marsu. K tej napovedi jih je navedlo predvideno preizkušanje ponovno uporabnih vesoljskih raket, ki ga napoveduje proizvajalec teh raket SpaceX in njegov vodja Elon Musk. Take rakete bi omogočale, da bi po pristanku na Marsu lahko ponovno poletele proti Zemlji, hkrati pa bi vesoljske polete bistveno pocenile. Enega prvih korakov, poskus ponovne uporabe prve stopnje nosilne rakete, kar še ni uspelo nikomur, so sicer ne povsem uspešno naredili že minulo soboto (več o tem v rubriki Znanost po svetu). Kljub temu je Musk prepričan, da jim bo uspelo. Hkrati je napovedal, da letos pripravljajo povsem nov sistem za transport na Mars.
Pepper
Pepperjeva posebnost bo tako imenovani čustveni motor, ki mu bo omogočil, da bo uporabil umetno inteligenco za prepoznavanje razpoloženja na obrazu uporabnikov, hkrati pa se bo z njimi tekoče sporazumeval v kar štirih jezikih: japonščini, angleščini, španščini in francoščini. Tako bo Pepper predvsem izvrsten družabnik in ne toliko izvajalec delovnih opravil. Bolje mu bo šlo od rok branje recepta kot pa kuhanje, na primer, vendar naj bi sčasoma, ko bi mu dodajali nove aplikacije, postajal vse bolj sposoben in uvideven pomočnik.
Temna snov in zrcalno vesolje
Marca se nam utegne odpreti nov pogled v vesolje in nam prinesti novo razumevanje vesolja. V Cernu, evropski organizaciji za raziskave fizike delcev v Ženevi, bodo namreč po dveletnem remontu znova zagnali veliki hadronski trkalnik. Tokrat se bodo v njem delci zaletavali z dvakrat večjo močjo kot pred dvema letoma, ko so v trkalniku izsledili Higgsov bozon. Kaj bodo našli zdaj, nihče ne more zanesljivo napovedati, toda obstaja skrito (a javno znano) upanje, da bi s trkalnikom izsledili delce, povezane s temno snovjo. Prav tako bi prisotnost ali pa odsotnost nekaterih delcev v tokratnih aktivnostih v trkalniku utegnila dokazati ali ovreči teorijo supersimetrije. Po tej naj bi ob našem vesolju obstajalo tudi vzporedno vesolje, zrcalno našemu, vendar sestavljeno iz nevidnih delcev, ki imajo maso in ustrezajo temu, kar lahko vidimo.
S tem pa še ne bo konec prebojev v fiziki. Business Insider napoveduje, da letos utegnemo dokazati ali pa ovreči dele Einsteinove teorije o relativnosti, odvisno od tega, ali bo astrofizikom uspelo zaslediti gravitacijske valove. Če namreč fizika deluje tako, kot je v svoji teoriji relativnosti predvideval Albert Einstein, bi skozi prostor in čas morali valoviti gravitacijski valovi. Letos jih bosta poskušala odkriti kar dva eksperimenta. Julija bodo izstrelili sondo LISA Pathfinder, ki bo testirala tehnologijo za vesoljski observatorij za gravitacijsko valovanje, na Zemlji pa bodo zagnali doslej najbolj občutljive detektorje gravitacijskega valovanja, napredne detektorje LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory).
Ali bodo zaznali gravitacijski val ali ne, ta trenutek nihče ne ve, nasprotno pa za letos napovedujejo, da bomo videli daljni pritlikavi planet Pluton kar se da od blizu in obiskali najmanjši pritlikavi planet v našem osončju Ceres, edini v glavnem asteroidnem pasu.
Nasina misija Nova obzorja, ki so jo poslali na pot 19. januarja 2006, osem mesecev prej, preden je Pluton izgubil naziv planeta in se uvrstil med pritlikave planete, se bo po pet milijard kilometrov dolgem potovanju 14. julija letos Plutonu kar najbolj približala. Od tam naj bi poslala posnetke površja in Plutonove največje lune Haron, nato pa naj bi se odpravila naprej, raziskovat Kuiperjev pas.
Že marca bo Nasina sonda Dawn dosegla pritlikavi planet Ceres. Takrat bomo morda odkrili, ali pod njegovim površjem res obstaja voda v obliki ledu.
Bomo ustavili ebolo, aids, dengo?
Marsikaj pomembnega bomo medtem dosegli tudi na Zemlji. Tako naj bi v Afriki zajezili doslej najhujšo epidemijo ebole. Zdaj ji sicer v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone še ni videti konca, a preizkušanje zdravil že poteka, prav tako so načrtovani preizkusi cepiva. Rezultati teh testov naj bi hkrati z izboljšanjem zdravstvene službe in razmer v teh državah še letos zavrli to smrtonosno nalezljivo bolezen.
Luč na koncu predora se obeta tudi obolelim za aidsom. Aids je sicer še vedno vodilen po smrtnosti med kužnimi boleznimi, vendar napredek pri diagnozi in zdravljenju znanstvenike navdaja z upanjem, da bodo morda letos dosegli preboj v boju proti virusu hiv. K temu bodo pripomogli mali priročni prenosni laboratoriji za diagnosticiranje aidsa, ki naj bi jih letos dobili v Afriki, medtem ko naj bi novo zdravilo truvada preprečevalo okužbo s hivom. Če so bila vsa prizadevanja za razvoj cepiva proti aidsu do zdaj brez uspeha, pa znanstveniki upajo, da bodo nova spoznanja o strukturi nekaterih proteinov tega virusa morda še letos vendarle pokazala pravo pot do učinkovitega cepiva.
Z gotovostjo pa za letos napovedujejo razvoj učinkovitega cepiva proti vročici denga, virusnemu obolenju, ki se pretežno v tropskih krajih širi s komarji. Čeprav denga večinoma ni smrtonosna, povzroča okuženim hude bolečine, poleg tega ogroža kar polovico svetovnega prebivalstva. V nekaterih državah v razvoju je vsaj med otroki tudi smrtonosna. Cepivo, ki bo s 60-odstotno učinkovitostjo varovalo pred običajno vročico denga in kar 95-odstotno pred potencialno smrtno obliko, naj bi bilo na voljo že v drugi polovici leta.
Po več kot dve desetletji trajajočih podnebnih pogajanjih naj bi letos le sklenili sporazum, s katerim bi od leta 2020 naprej omejili izpuste toplogrednih plinov. Vprašanje pa je, ali nam bo s temi ukrepi uspelo omejiti segrevanje svetovnega ozračja.
Umetna inteligenca –
V drugi polovici leta pa lahko pričakujemo prve rezultate nove, tako imenovane stoletne raziskave proučevanja umetne inteligence, ki so jo nedavno pod vodstvom Erica Horvitza začeli izvajati na ugledni ameriški univerzi Stanford. Njihove prve analize sedanjega stanja in prihodnosti umetne inteligence, ki naj bi bile objavljene še pred koncem leta, bodo še posebej zanimive v luči čedalje številnejših opozoril posameznih uglednih znanstvenikov o nevarnosti, da nam utegne umetna inteligenca uiti izpod nadzora in se povzpeti nad nas.
Prve korake bo letos naredilo še nekaj drugih projektov, namenjenih raziskavam, ki utegnejo spremeniti svet. V ZDA se bo tako prvih raziskav temeljnih gradnikov življenja lotil Allenov inštitut za znanost celice, v katerega so vložili sto milijonov dolarjev začetnega denarja. Na drugi strani Atlantika, v Veliki Britaniji, bodo letos odprli nacionalni inštitut za grafen, kjer bodo pospešeno raziskovali možnosti za uporabo tega materiala s skoraj čudežnimi lastnostmi, ki utegne prinesti korenite spremembe na številnih področjih, od tehnologije gorivnih celic in baterij do zmogljivosti računalnikov. V Cadarachu v južni Franciji pa se bodo letos začeli pripravljati na postavitev osrednjega dela eksperimentalnega fuzijskega reaktorja ITER.
Možnost zaznave nezemeljskega življenja
Še za tiste, ki se jim te napovedi ne zdijo dovolj vznemirljive: letošnje leto se bo ponudila tudi največja priložnost doslej, da bomo morda odkrili znamenja nezemeljskega življenja. To sicer ne pomeni, da se bo res zgodilo, a vendarle so možnosti, da bi letos lahko našli sledi zunajzemeljskega življenja na Marsu, večje kot kadarkoli prej. Vznemirjenje podžiga zlasti atmosferski metan, ki ga je zaznal Nasin rover Curiosity med raziskovanjem površine rdečega planeta.
Toda pot od zaznave plina do odkritja znakov obstoječega ali pa izginulega življenja je še dolga in negotova. Možnost, da odkrijemo znamenja nezemeljskega življenja, je kljub oceni, da je letos največja, še vedno zelo majhna. Vendar pa se s sedanjimi in prihodnjimi načrti raziskovanja zunajzemeljskih objektov, ki utegnejo imeti vodo ali pa so jo imeli v preteklosti, zanesljivo povečuje.
