Nekrolog: Dr. Marijan Mozetič (1927–2016)

Dr. Marijan Mozetič je rad in z veseljem sodeloval s slovenskimi infektologi. Skupaj z njimi je opravil nekaj odmevnih raziskav.

Objavljeno
20. julij 2016 16.42
Vesna Šubelj, Katarina Prosenc Trilar
Vesna Šubelj, Katarina Prosenc Trilar

Junija smo se poslovili od pomembnega virologa, znanstvenika in sodelavca dr. Marijana Mozetiča. Diplomirani biolog, doktor imunoloških znanosti Marijan Mozetič se je rodil 16. julija 1927 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1958 z diplomsko nalogo Biologija virusov. Po opravljeni diplomi se je zaposlil v novo zgrajenem Laboratoriju Centralnega higienskega zavoda (CHZ), ki je bil tedaj najvišja strokovna ustanova za higiensko službo v Sloveniji.

Laboratorij je vodil dr. Mirko Jung in je bil med prvimi, ki so orali ledino na področju mikrobiološke diagnostike in preprečevanja infekcijskih bolezni na Slovenskem. Po letu 1961 se je CHZ preoblikoval v Zavod za zdravstveno varstvo in razširil svoje delovanje še na izobraževanje na področjih socialno medicinskih, higienskih in epidemioloških dejavnosti.

Med letoma 1961–1966 je dr. Marijan Mozetič sodeloval pri izobraževanju mladih zdravnikov na področju mikrobiologije, sodeloval je pri pripravi pisnih gradiv in vajah na Katedri za mikrobiologijo Medicinske fakultete UL, ki jo je tedaj vodil predstojnik prof. dr. Stanko Banič.

Prispevek Mozetičevega delovanja na področju virologije in javnega zdravja je zlasti v odkrivanju in raziskovanju poliovirusov, ki so v Sloveniji v letih 1948 do 1962 še povzročali epidemije otroške paralize. Pod vodstvom dr. Mirka Junga so dr. Marijan Mozetič, dr. Blaž Snoj, dr. Marko Matjašič in dr. Drago Blatnik postavili temelje diferencialne diagnostike virusnih obolenj.

Začeli so uvajati diagnostiko poliomielitisa z metodo izolacije virusa in serološkimi testi za dokazovanje protiteles. Tako so omogočili ločevanje bolnikov z otroško paralizo od bolnikov s klopnim meningitisom. Za poskuse izolacije virusa so pripravili kulture primarnih amnijskih celic (PHA), ki so se izkazale za zelo uporabne tudi za izolacijo številnih enterovirusov, vključno z virulentnimi poliovirusi tipov 1, 2 in 3 iz blat otrok z otroško paralizo.

Za dokaz protiteles so uporabili metodo reakcije vezave komplementa in za izvedbo sami pripravili antigen v kontinuiranih celičnih kulturah. S serološkimi metodami so tako preverjali učinkovitost cepljenja proti otroški paralizi pri otrocih in s tem v Sloveniji postavili temelje za zagotavljanje nadzora nad učinkovitostjo cepiv in nadzor nad kroženjem poliovirusov.

Dr. Mozetič je rad in z veseljem sodeloval s slovenskimi infektologi. Skupaj z njimi je opravil nekaj odmevnih raziskav. Skupina, v kateri je deloval dr. Mozetič, je v šestdesetih letih uspela razviti gojenje različnih celičnih kultur za izolacijo virusov in na tej podlagi so omogočili ločevanje različnih skupin virusov (enterovirusov, adenovirusov, respiratornega sincicijskega virusa, influence in parainfluence, rdečk, mumpsa, ošpic, klopnega meningitisa, hepatitisa, herpesa), kar je bil izjemen prispevek k razvoju diagnostike virusnih obolenj. Uvedli so tudi metodo koncentracije vzorca vode in tako omogočili dokazovanje – izolacijo enerovirusov v pitnih in odpadnih vodah.

Prav dosledna diagnostika, virološko-epidemiološko spremljanje ter uvedba cepljena proti otroški paralizi so uspeli ustaviti kroženje poliovirusov v Sloveniji že konec osemdesetih let. Tako je bila zadnja epidemija otroške paralize v Sloveniji leta 1978, obolelo je devet otrok. Od leta 1979 nismo zabeležili nobenega primera otroške paralize več.

Dr. Marijan Mozetič je deloval tudi v Posebni delegaciji samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo. V Laboratoriju za virologijo takrat Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani je delal vse do upokojitve leta 1990.

Laboratorij na Bohoričevi 15 deluje neprekinjeno še danes (do konca leta 2013 na Inštitutu za varovanje zdravja RS, zdaj Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano) in izvaja nadzor nad pojavljanjem poliovirusov, virusov ošpic, mumpsa in rdečk, virusov gripe in drugih respiratornih virusov ter s tem nadaljuje življenjsko delo dr. Marijana Mozetiča in prvih sodelavcev nacionalnega laboratorija.

Dr. Mozetič je bil spoštovan in cenjen strokovnjak na svojem področju. Ostal pa je skromen, bil je iskriv, pošten, odkritosrčen, odlikovala sta ga vedrina in življenjski optimizem. S hvaležnostjo in spoštovanjem bomo dr. Marijana Mozetiča ohranili v trajnem spominu.



Vesna Šubelj, Katarina Prosenc Trilar

Laboratorij za javnozdravstveno virologijo, NLZOH