Tiskane izdaje
Spust evropskega modula Schiaparelli, kot kaže, res ni potekal po načrtu. Ameriški satelit MRO je namreč na površju Marsa posnel temno liso, ki so jo po navedbah britanske mreže BBC identificirali kot točko, na kateri je modul najverjetneje trčil ob njegovo površje. Čeprav posnetki niso najbolj natančni, tako evropska vesoljska agencija Esa kot ameriška vesoljska agencija Nasa domnevata, da je to območje, kjer je strmoglavila evropska raziskovalna sonda.
Kot smo že poročali, strokovnjaki domnevajo, da je modul Schiaparelli strmoglavil in bil pri tem popolnoma uničen. Podatki, ki jih je poslal, preden so z njim izgubili stik, so namreč pokazali, da sistemi niso delovali pravilno, poroča BBC.
Kot smo že poročali, je modul Schiaparelli že v sredo pristal na rdečem planetu in z njega tudi poslal nekaj podatkov, vendar pa v Esa vseeno niso vedeli, ali je preživel pristanek. Modul je namreč minuto, preden se je zasidral v tla, izgubil signal z matično sondo. Kot kaže, se je njegovo padalo odpelo prezgodaj, pa tudi pulzni potisni motorji, ki naj bi tik nad površjem povsem upočasnili modul, so delali manj časa, kot je bilo predvideno.
Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na rdečem planetu, tudi sezonske peščene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, ki bo proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bi predvidoma zdržale dva do tri dni. V tem času naj bi Schiaparelli pošiljal podatke na Zemljo.
Gre sicer za skupni projekt ruske vesoljske agencije Roskozmos in Ese ExoMars 2016, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali na Marsu obstaja življenje.
