Tiskane izdaje
Pred dobrimi sedmimi meseci je iz kazahstanskega vesoljskega središča Bajkonur proti Marsu poletela vesoljska sonda ExoMars TGO in Schiaparelli. Zdaj, ko je 4,3 tone težko vesoljsko plovilo prepotovalo že skoraj 496 milijonov kilometrov, se je danes začelo še hitreje spuščati proti rdečemu planetu.
Kako uspešen bo pristanek, še ni znano. Ob 16.42 po našem času je plovilo 121 kilometrov nad površjem uspešno vstopilo v Marsovo atmosfero, iz vsebine signalov je tudi razbrati, da se je odprlo padalo, ali se je šest minut pozneje pristajalni modul že zasidral na trdnih tleh, pa še ni potrjeno.
Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je skupaj z rusko agencijo Roskozmos na Mars poslala modul Schiaparelli, še vedno nima podatkov o tem, ali je modul pristal na površini rdečega planeta, saj so tik pred pristankom modula z njim izgubili stik.
Po poročanju britanskega BBC bodo na agenciji čakali na informacije drugih satelitov. Več informacij naj bi bilo znanih v četrtek ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času.
Spust modula in dogajanje v kontrolni sobi Evropske vesoljske agencije lahko smo lahko v živo spremljali v predvajalniku. Ob 19.42 uri je tiskovni predstavnik agencije zaključil novinarsko konferenco.
Danes na površju planeta ne bo pristalo celotno plovilo, ampak »le« modul Schiaparelli, ki se bo pred vstopom v atmosfero ločil in pristal samostojno. V teh šestih minutah bo (kot kaže posnetek) uporabil zaščitni plašč, ki ga bo med pristankom ščitil pred visoko temperaturo, padalo in pulzne rakete, saj bo moral močno zavreti, ko se bo spuščal s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro, da bo dva metra nad površjem skoraj obmiroval. Po predvidevanjih znanstvenikov bo pristal ob 16.48. Kako uspešen bo, bomo izvedeli deset minut po dogodku, toliko časa namreč potuje signal do Zemlje.
Kaj bo modul počel na Marsu?
Modul bo več dni (po predvidevanjih od dva do osem) meril podnebne razmere, med drugim sezonske peščene nevihte, potem pa se mu bodo izpraznile baterije.
Plovilo brez posadke je opremljeno z visokotehnološkimi instrumenti, s katerimi bo fotografiralo planet in analiziralo njegovo ozračje. Osredotočeno bo na analizo metana, ki je na Zemlji posledica obstoja živih mikrobov, ta plin pa je že bil zaznan v prejšnjih misijah na Mars.
Ciljna znanstvena pridobitev rusko-evropskega projekta ExoMars 2016 je bolj podrobna razlaga izvora tega plina.
Roskozmos in Evropska vesoljska agencija (ESA) s projektom iščeta dokaze o obstoju življenja na Marsu. Schiaparelli pa bo predvsem pripravljal teren za naslednjo fazo projekta, ki je načrtovana za leto 2018, ko bo proti Marsu poletelo še vesoljsko plovilo z raziskovalnim vozilom »Bridget«.
