Francosko-slovenski laboratorij za kvazikristale in zlitine

Področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin so raziskovalne vsebine, s katerimi se bodo ukvarjali francoski in slovenski raziskovalci v skupnem mednarodnem laboratoriju LIA, ki so ga slovesno odprli v petek v prostorih Instituta Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani.


Pobudnik ustanovitve laboratorija LIA je prof. dr. Jean-Marie Dubois, nekdanji direktor Inštituta Jeana Lamoura v Nancyju, ki je eden izmed številnih inštitutov francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave CNRS. Laboratorij LIA bosta vodila dva direktorja, in sicer prof. dr. Spomenka Kobe na slovenski strani in dr. Julian Ledieu na francoski. Čeprav je dr. Dubois pobudnik ustanovitve laboratorija, ga ne bo vodil, ker se bo letos upokojil, zato je za direktorja predlagal mlajšega kolega.

Ljubljanski laboratorij LIA je v Sloveniji šele drugi, ki ga je v okviru mednarodnega sodelovanja odprl CNRS. Nacionalni center za znanstvene raziskave s sedežem v Parizu združuje sedem inštitutov in tri nacionalne ustanove, za matematiko, jedrsko fiziko in fiziko osnovnih delcev, letni proračun pa znaša 2,4 milijarde evrov. S tolikšnim proračunom in več kot 32.000 zaposlenimi je CNRS največja raziskovalna organizacija v Evropi z močno mednarodno mrežo znanstvenega sodelovanja.

Dr. Dubois, kako razvejene so mednarodne vezi centra CNRS?

CNRS je razvil različne vzvode mednarodnega sodelovanja. Prva stopnja je PICS, to je mednarodni program znanstvenega sodelovanja, ki je podlaga za sodelovanje z IJS. Višja raven je skupni mednarodni laboratorij LIA, ki deluje po določenih pravilih. Ta zvrst sodelovanja omogoča skupne prijave v mednarodnih programih in projektih, denimo v evropskih razpisih.

Še višja raven pa so združeni laboratoriji, ki jih sofinancira CNRS ali več partnerjev. Taki laboratoriji delujejo v ZDA, na Kitajskem, v Avstraliji, na Japonskem, vseh skupaj je morda dvajset. Najnovejši laboratorij za nanomateriale smo ustanovili v Cukubi, ki slovi kot japonsko mesto znanosti.

Zamisel o skupnem laboratoriju z največjim slovenskim raziskovalnim centrom, to je Institutom Jožef Stefan, je vaša.

Najprej naj povem nekaj o sebi. Sem član kemijskega inštituta CNRS, h kateremu sodi tudi Inštitut Jeana Lamoura. Tega sem ustanovil in bil njegov prvi direktor. Jean Lamour se osredotoča na kemijo materialov, ima 500 zaposlenih, letni proračun pa se giblje med 20 in 25 milijoni evrov. V primerjavi z IJS je polovico manjši. Naš inštitut in odsek za fiziko trdne snovi na IJS sta začela sodelovati pred 15 leti, pred približno desetimi pa smo začeli sodelovati še z odsekom za nanostrukturne materiale, ki ga vodi dr. Kobetova. Začetno sodelovanje je bilo precej neformalno, raziskovalci so izmenjavali vzorce, se obiskovali in objavljali skupne članke v znanstvenih revijah. Takšen je okvir našega skupnega sodelovanja, ki je podlaga za skupen laboratorij. Osredotočili smo se na nov razred zlitin in na izobraževanje mladih raziskovalcev, od podiplomskih do podoktorskih študentov. Nekaj študentov iz Ljubljane se je že izobraževalo na našem inštitutu v Nancyju, naši raziskovalci in tudi jaz smo večkrat na leto obiskali IJS.

Na kaj boste osredotočeni pri delu v laboratoriju LIA?

Sporazum o skupnem laboratoriju pomeni nadgradnjo dosedanjega sodelovanja. Mednarodni laboratorij LIA ima večji proračun in širši domet raziskav. Naše raziskave novih zlitin so navdihnili dosedanji dosežki na področju zlitin iz aluminija, bakra in železa. Iskali bomo nove zlitine v drugih kovinskih sistemih ter raziskovali njihove osnovne in uporabne lastnosti. Če bodo lastnosti primerne, bomo rezultate lahko patentirali in razvijali aplikacije. Proučujemo že kemijske lastnosti nekaterih zlitin, ki bi jih lahko uporabili kot katalizatorje, in njihove kemijske reakcije.

Bo sodelovanje raziskovalcev v skupnem laboratoriju trajalo omejen čas?

Dogovorili smo se za štiriletno sodelovanje, ki ga lahko dvakrat obnovimo, kar pomeni, da bi sodelovali 12 let. Vsako leto se bo sestal mešani upravni odbor, proučil bo poročilo slovenskega in francoskega direktorja ter ocenil, ali laboratorij potrebuje več denarja.

Laboratorij LIA bo deloval na IJS. Ali to pomeni, da bodo francoski raziskovalci delali v Ljubljani?

Slovenski del laboratorija je v Ljubljani, na odseku za nanostrukturne materiale, drugi del laboratorija pa v Nancyju. Načelno naj bi delo teklo tako, da bi se raziskovalci izmenjavali. V bistvu je laboratorij LIA sredstvo za izmenjavo raziskovalcev in rezultatov raziskav. Ljubljanski del laboratorija bo osredotočen na kemijo, prašno metalurgijo, sintezo in karakterizacijo, v Nancyju pa se bomo ukvarjali zlasti s površinskimi lastnostmi kvazikristalov in drugih kompleksnih zlitin, za katere imamo boljšo opremo, kot je v Ljubljani. V raziskovalnem delu se bomo dopolnjevali tako, da se delo ne bo podvajalo.

Kdo bo financiral laboratorij in kolikšen je letni proračun?

CNRS bo financiral francoski del raziskav, slovenskega pa raziskovalna agencija ARRS v okviru dela raziskav nacionalnega programa, ki ga vodi dr. Kobetova. Finančna sredstva bosta prispevali še zunanji ministrstvi obeh držav. Letni proračun laboratorija je približno 40.000 evrov, pri čemer niso vštete plače raziskovalcev, ampak samo stroški potovanj. Če bi prišteli še 200.000 evrov na leto za plače štirih raziskovalcev na vsaki strani, bi dobili bolj točno sliko sredstev za delovanje laboratorija.

Skupne raziskave naj bi vodile v prijavo patentov. Kako boste delili pravice intelektualne lastnine iz naslova patentov?

Delitev teh pravic je osrednji del sporazuma o skupnem laboratoriju. V osnovi si delimo vse na polovico, vključno s stroški in morebitnimi licenčninami. Najprej pa se moramo odločiti, kdo bo vlagatelj patentne prijave. Večina patentov bo prijavljenih v Sloveniji, stroške za patentno prijavo si bosta delila IJS in CNRS, morebitne licenčnine od patentov bo prejel IJS, pri čemer bo polovico vrednosti namenil CNRS. Podoben dogovor o enakovredni delitvi velja tudi za pisanje člankov, specializiranim znanstvenim revijam jih bo poslala dr. Kobetova ali pa francoski direktor laboratorija LIA dr. Ledieu, kar bo odvisno od njunega dogovora.

Kakšna so vaša pričakovanja od laboratorija LIA?

Pričakujem tri stvari. Prva je ta, da bo naše sodelovanje pospešeno in bo potekalo po lažji poti, zdaj ko smo sklenili sporazum. Sodelujemo z odseki za fiziko in kemijo. Za izmenjavo znanja raziskovalci iz Nancyja potujejo v Ljubljano in slovenski v Nancy, zato potrebujemo denar za potovanja. To je prva stvar. Druga pa je izobraževanje v praktičnem raziskovalnem delu. Znanje mladih slovenskih raziskovalcev je vrhunsko, zato jih z velikim veseljem sprejmemo v inštitutih v Nancyju, kjer imamo vrhunsko opremo, boljšo, kot je v Sloveniji. Pri nas so zelo dobrodošli tudi zato, ker v Franciji težko najdemo odlične znanstvenike za raziskovalno delo. Francoski mladi izobraženci namreč svojo poklicno kariero najraje gradijo v bančništvu ali mednarodni trgovini. Tretja pridobitev, ki jo omogoča skupni mednarodni laboratorij LIA, pa je zagotavljanje trajne kariere znanstvenikom.

Katere večje skupne projekte še načrtujete? Projekt Teaming?

Teaming je del evropskega programa Obzorje 2020, namenjen je spodbujanju znanstvenega in raziskovalnega razvoja v določeni evropski regiji s pomočjo bolj razvite regije v Evropi. Denimo Luksemburg, ki je sicer bogata država, sodi po tej definiciji v manj razvito raziskovalno regijo, če jo ocenjujemo z vidika raziskav. Tudi vse balkanske države vključno s Slovenijo sodijo v to skupino.

Projekt Teaming je vreden 20 milijonov evrov. Razvijamo idejo o razvoju znanosti na področju nanoznanosti v balkanski regiji s pomočjo CNRS. Zdaj čakamo na odločitev evropske komisije, katerih deset med 169 prijavljenimi projekti bo izbrala za drugi krog, v katerem pa naj bi na koncu izbrali samo tri najboljše. Če bo izbran naš projekt, potem bomo zgradili novo poslopje, ki bo v celoti namenjeno nanoznanosti.

Novo stavbo za nanoznanost naj bi zgradili v Ljubljani?

Tako je, stavba bo v bližini Instituta Jožef Stefan. Del denarja za projekt Teaming bo morala zagotoviti tudi Slovenija. Kot pravi dr. Spomenka Kobe, bo morala slovenska vlada zagotoviti 20 milijonov evrov, v projekt pa namerava vključiti sedanji center odličnosti Nanocenter, ki je bil zgrajen s sredstvi iz strukturnih skladov in ima odlično opremo, vredno deset milijonov evrov. Poleg tega je vključen še en center odličnosti, in sicer Namaste z opremo, vredno približno pet milijonov evrov. Če bo evropska komisija uvrstila našo prijavo v drugi krog, naj bi prejeli pol milijona evrov za pripravo poslovnega načrta. Pripravili naj bi ga v enem letu. Celotna vrednost projekta, če bomo izbrani, se približuje 80 milijonom evrov, če k 20 milijonom evropskih sredstev za Teaming prištejemo še vrednost nove stavbe in opreme.