Genska preiskava krvi namesto invazivne biopsije?

Po transplantaciji srca morajo bolniku narediti biopsijo, da ugotovijo, ali je telo sprejelo organ. Bi bil rezultat enak z vzorcem krvi?

Objavljeno
21. september 2016 18.52
Diana Zajec
Diana Zajec
Slovenija je v zadnjih letih po številu presajenih src na milijon prebivalcev dosegla prvo mesto na svetu. Rezultati zdravljenja so pri nas primerljivi z najrazvitejšimi državami. Ključni problem pa ostaja: bolnikov, ki bi za ohranitev življenja in izboljšanje njegove kakovosti potrebovali novo srce, je vedno več, čakalne vrste so vse daljše.

Dr. Ivan Kneževič
s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na kirurški kliniki ljubljanskega UKC v aktualni inventuri transplantacijske dejavnosti pri nas pojasnjuje: »Zaradi podaljševanja čakalnih list, vse večjega števila bolnikov na urgentnem seznamu za presaditev srca in hudega nesorazmerja med številom darovalcev in prejemnikov v zadnjih letih sprejemamo tudi organe, za katere bi pred leti menili, da so manj primerni.« Tako tudi zaradi novih tehnik zaščite darovanega srca in zaščite prejemnikovih organov naši transplantacijski timi pri presaditvah srca dosegajo izredno dobre rezultate.

Sicer pa po novem, kadar je to potrebno, da bi se izognili kasnejšim zapletom, pri darovalcu opravijo še koronarografijo srca. To naredijo pri moškem po 40. letu, pri ženski po 50. letu in pri darovalcu, pri katerem zaznajo vsaj tri dejavnike tveganja za koronarno bolezen; ti so kajenje, diabetes, povišan krvni tlak, dislipidemija in družinska anamneza zgodnje koronarne bolezni.

Presaditev ali matične celice

Zdravljenje bolezni srca – tako akutnega miokardnega infarkta kot kroničnega srčnega popuščanja – je danes tako uspešno, da, seveda tudi zaradi starajočega se prebivalstva, narašča število bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem. Ena od uveljavljenih metod zdravljenja te resne bolezni je presaditev srca.

Kot pojasnjujeta doc. dr. Gregor Poglajen in prof. dr. Bojan Vrtovec iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana, pa poleg premajhne razpoložljivosti darovanih src težave povzročajo tudi številne kontraindikacije. Zato je zdravljenje s presaditvijo v resnici dostopno le manjšemu deležu bolnikov.

Ker se pojavnost tovrstnih obolenj povečuje, je treba iskati nove možnosti in rešitve. V zadnjem času se je med nove postopke zdravljenja srčnega popuščanja uvrstila in se že dodobra uveljavila terapija s krvotvornimi matičnimi celicami. Od leta 2010 te celice implantirajo v srčno mišico in tako dosežejo celo osemkrat večjo retenco celic v tarčnem miokardu.

»Presaditev krvotvornih matičnih celic je varna in po dosedanjih podatkih učinkovita alternativa zdravljenju napredovalega srčnega popuščanja, saj je dostopna precej širšemu krogu bolnikov. Kljub temu pa bo v prihodnje treba odgovoriti še na vprašanja, kot so: katera vrsta matičnih celic je najprimernejša, kdaj je najprimernejši čas za njihovo implantacijo, katera metoda implantacije je najučinkovitejša, kolikšno število matičnih celic je potrebno za učinkovito zdravljenje,« razlaga Bojan Vrtovec v nedavno izdani knjigi Razvoj transplantacijske medicine v Sloveniji.

Hiter razvoj na tem področju nakazuje, da bo na večino omenjenih dilem mogoče odgovoriti že v nekaj letih – in to bo, kot je prepričan prof. Vrtovec, dodatno pripomoglo k terapevtski učinkovitosti zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami.

Iskanje manj invazivne diagnostike

Raziskovalnih izzivov na tem področju je seveda veliko, saj iskanje možnosti za čim bolj varno in učinkovito tovrstno zdravljenje in reševanje življenj ne bo nikoli izgubilo predznaka aktualnosti.

Med slovenskimi podjetji, ki jim je nedavno uspelo pridobiti projektna sredstva v sklopu mednarodnega programa Eurostars, je tudi GenePlanet, ki razvija neinvazivni test za določanje statusa zavrnitve presajenega organa. Pri tem projektu, vrednem milijon evrov (slovensko podjetje bo prejelo okoli 300.000 evrov), so se povezali z graško medicinsko univerzo.

Test naj bi omogočil bistveno manj zahtevno določanje statusa zavrnitve organa pri presaditvi srca. Zdaj to naredijo z biopsijo – posegom, med katerim s sondo, vstavljeno v žilo, odvzamejo vzorec tkiva. Postopek je zahteven, za pacienta neprijeten in lahko tudi nevaren. Novi pristop pa bo, če se bo pokazal za uspešnega, omogočil kompleksno analizo vzorca krvi, ki bo s pomočjo sodobnih molekularnih metod in bioinformatike dala zanesljiv rezultat, uporaben v klinični praksi.

Kot zagotavljajo predstavniki podjetja, bodo prednosti takšnega pristopa velike: izvedba analize bo preprosta, neinvazivna, brez tveganja za pacienta, navsezadnje pa tudi cenovno ugodna.

In kaj pravi medicinska stroka? »Napovedi se zdijo zanimive in obetavne, toda šele rezultati bodo pokazali utemeljenost trditve, da je ta preiskava enakovredna biopsiji,« meni prim. Danica Avsec, direktorica republiškega zavoda Slovenija-transplant. In dodaja: »Če bi genska preiskava zamenjala biopsijo, bi bilo to za bolnika veliko olajšanje, kajti v prvem letu po presaditvi je biopsijo treba narediti zelo pogosto, kar je za bolnika lahko celo škodljivo.«

A najprej bo treba počakati na ugotovitve raziskave, v kateri bodo primerjali rezultate biopsije in rezultate nove preiskave z neinvazivnim testom. Podjetje GenePlanet je sicer po oddaji projekta in končanem izboru, kot je dejala Avsečeva, »izrazilo željo po sodelovanju, vendar Slovenija-transplant za zdaj ni vključen v projekt«.