Tiskane izdaje
Pojem industrijska nesreča razumemo kot večja nesreča v nevarnem industrijskem obratu, ki ima lahko težke posledice znotraj in zunaj obrata, na primer za zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju. Varnost procesov v objektih, v katerih so večje količine nevarnih snovi, je torej zelo pomembna. Skrb za učinkovito dolgoročno upravljanje z nevarnimi dejavnostmi je predvsem naloga upraviteljev obratov, vključuje pa tudi družbeno okolje, v katerem ti obrati delujejo.
Zgodovina procesne varnosti sega približno štirideset let v zgodovino. V tem času se je zgodilo veliko industrijskih nesreč, nekaj jih je bilo tudi v našem okolju. Letošnje leto so zaznamovali kar trije požari v obratih predelave odpadkov. Goreli so različni odpadki, lesni sekanci, sveče in še kaj. In prav tisto »in še kaj« je prebivalce, ki živijo najbliže pogoriščem, najbolj skrbelo. Kakšne kemijske snovi je veter raznašal v okolico in kaj je požarna voda odplaknila v bližnje potoke in morda v podtalnico?
Industrijske nesreče s težkimi posledicami so se dogajale, se dogajajo in se bodo tudi v prihodnje. Leta 1984 je v tovarni v Bhopalu (Indija) po izpustu zelo strupene snovi umrlo več kot 2000 ljudi. To je bila najtežja tovrstna nesreča, kar jih pomnimo.
V Sevesu v Italiji se je leta 1976 v tovarni herbicidov zgodil izpust zelo strupenih snovi – dioksinov. Ni bilo žrtev, toda kontaminacija okolja je zahtevala odstranitev in deponiranje večje površine zemljine.
V Buncefieldu v Veliki Britaniji je bil leta 2005 obsežen požar, katerega posledica so bile eksplozije v terminalu za naftne derivate. Poškodovanih je bilo veliko ljudi in tudi objektov v okolici. Takih in podobnih nesreč je bilo v preteklosti zelo veliko.
Okoljska katastrofa – »le« nesreča ali kaj drugega?
Vse je relativno, pravijo. Nekatere stvari pa so, da bi se izognili pretiranemu posploševanju in pretiravanju, dogovorjene in definirane. Katastrofa je ena izmed njih. Po definiciji v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je katastrofa dogodek (nesreča), ki povzroči veliko razdejanje – kaj pomeni »veliko«, pa je najbrž odvisno od tega, kako svoj položaj razumejo prizadeti. Mediji »ljubijo« to besedo, a jo pogosto uporabljajo v napačnem pomenu. Z nekajmesečno časovno distanco je to definicijo nekoliko lažje sprejeti in definirati tudi za nedavne požare v Kemisu, Ekoplastu in Ekosistemih. Poročila o nesrečah so objavljena, zato je obseg škode, ki jo je povzročila nesreča v vsakem od teh obratov, vsaj v splošnem znan.
Javnosti in medijem se morda postavljajo vprašanja: Je bilo res tako hudo? Zakaj je toliko takšnih nesreč? Kakšen je trend? Zakaj se je oziroma so se omenjene nesreče zgodile? Ali je bil nadzor, ki ga izvajajo državni organi, ustrezen? Kako se je to sploh lahko zgodilo?!
Kako preprečevati industrijske nesreče v svojem okolju?
Kot vsi že vemo, popolne varnostni ni in je nikoli ne bo. Lahko pa si kot družba prizadevamo, da bi bile koristi od industrije večje od škode oziroma tveganj, ki iz nje izhajajo. To bi morala biti moralna inspiracija in odgovornost vseh, ki so pri tem kakorkoli udeleženi. Upravitelji industrijskih obratov, v katerih so prisotne večje količine določenih nevarnih snovi, morajo državnim organom dokazati, da delajo dovolj varno.
