Intuitivni robot

Novi računalniški program omogoča natančno upravljanje umetne roke – s pogledom

Objavljeno
29. oktober 2015 12.44
Ra. K., Znanost
Ra. K., Znanost

Znanstveniki z londonskega Imperialnega kolidža so razvili računalniški program za upravljanje umetne robotizirane roke, s katero je mogoče početi marsikaj – od pitja kave do pisanja ali celo risanja. In vse to le s premikom pogleda. Izpopolnjena tehnologija je nazoren zgled potencialne uporabe robotov za pomoč ne samo bolnim in invalidnim ljudem, ampak tudi kot sredstvo za večjo učinkovitost in ustvarjalnost zdravih.

Inženirji so v laboratoriju za možganske raziskave na temelju robotizirane roke zasnovali sistem, ki naj bi ga bilo mogoče uporabljati kot svojevrsten podaljšek človeškega telesa. Namesto da roka zgolj sledi ukazom računalnika, njihovo umetno roko upravlja poseben visokotehnološki »sledilec«, ki pozorno spremlja premike očesnih zrkel, računalniški algoritmi pa različne smeri uporabnikovega pogleda sproti prevajajo v ukaze za upravljanje umetne roke.

Britanski znanstveniki so tako ta mesec morda kot prvi na svetu predstavili tehnologijo, ki uporabniku omogoča, da med slikanjem, denimo, srka kavo in jé rogljiček. Po besedah diplomantke omenjene ustanove Sabine Dziemian novi intuitivni računalniški program zmore natančno nadzirati gibe robotizirane roke, celo kadar sama s svojimi rokami počne kaj drugega. »V resnici mi sploh ni treba misliti na ukaze,« je povedala za agencijo Reuters. »Dovolj je, da sem zgolj pomislila na določeno barvo in na mesto, kamor sem jo hotela nanesti s čopičem.«

Kajti kadar pomislimo na neko barvo, ponavadi pogledamo na barvno paleto pred seboj. In kakor hitro pogledamo tja, se proti njej usmeri tudi nova robotizirana roka, ker pač zvesto spremlja sleherni premik uporabnikovih očesnih zrkel.

Na ta način je, kakor je razvidno tudi iz fotografije, sicer nastala precej rudimentarna slika, toda z več vaje bi bilo takšno umetno roko mogoče uporabljati tudi v vsakdanjem življenju.

Na Imperialnem kolidžu so začeli že pred šestimi leti intenzivno proučevati premike očesnih zrkel, poudarja dr. Aldo Faisal z oddelka za računalništvo in bioinženiring, saj je prav s pogledom mogoče intuitivno upravljati razne naprave. Nazadnje so, kot rečeno, razvili računalniški sistem, ki dekodira oziroma »ugane« naš namen za neko dejanje prav na temelju premikanja oči. Primer: kadar želimo prijeti kavno skodelico, jo najprej pogledamo, in to na poseben, »akcijski« način – kje natanko skodelica stoji, kako velika in težka je in kako jo bo najlaže prijeti. Na tej podlagi so znanstveniki razvili računalniški algoritem, ki iz premikanja naših očesnih zrkel »izračuna« naš namen in ga bliskovito pretvori v akcijo.

Nova tehnologija utegne močno olajšati življenje nesrečnikov z multiplo sklerozo, amiotrofično lateralno sklerozo ali parkinsonovo boleznijo, po prepričanju njenih avtorjev pa bi lahko okrepila tudi dejavnost zdravih ljudi in povečala njihovo ustvarjalno učinkovitost.

»Naša zamisel ni le čim zvestejša obnova prizadetega telesa, ampak v končni posledici tudi obogatitev zdravega organizma,« predvideva dr. Faisal. Povedano drugače: zdravim ljudem bi nova tehnologija in robotizirana roka dali tako rekoč dodaten par rok. Pri tem imajo znanstveniki v mislih številne uporabne primere, denimo mater, ki drži otroka v naročju, z »dodatnima rokama« pa mu sočasno pripravlja obrok.

Sploh ker za upravljanje robotizirane roke ni potreben nikakršen miselni in še manj fizični napor. Dovolj je samo pogledati predmet, ki ga želimo prijeti, prestaviti ali uporabiti, in že robotizirana roka seže po njem in ga intuitivno začne uporabljati v skladu z namenom njenega »miselnega upravljavca«.

Poleg tega je novi računalniški program neinvaziven, sploh v primerjavi s številnimi drugimi, pri katerih tehnologijo kirurško vsajajo v možgane. »Naš pristop je povsem drugačen: primerjali bi ga lahko s tako vsakdanjim in nenevarnim postopkom, kot si je nadeti ali sneti očala,« je prepričan dr. Faisal.

Britanski raziskovalci se že ozirajo za morebitnimi partnerji, ki bi njihovo tehnologijo čim bolje prodali trgu, sami pa medtem snujejo še preciznejši in intuitivnejši program, s katerim bi se še bolj približali brezšivnemu spoju med človekom in strojem.