Tiskane izdaje
Ni dvoma, da so od vseh priznanj v znanosti najbolj cenjene Nobelove nagrade. A dejstvo je tudi, da te obsegajo le nekatera področja, ki služijo človeštvu. To krivico ponekod odpravljajo druge nagrade, primerljive z Nobelovimi. Verjetno najmlajša med njimi je nagrada QE za inženirstvo, vredna milijon funtov in poimenovana po angleški kraljici Elizabeti II. Pred dnevi, 26. oktobra, so jo podelili šele drugič.
Nagrada, ki jo britanska Kraljeva akademija za inženirstvo podeljuje vsako drugo leto, je namenjena tistim svetovnim inženirskim dosežkom, ki so že dobili potrditev svoje trajne veljave. Pred dvema letoma so nagrado dobili kreatorji interneta in svetovnega spleta, letošnji nagrajenec pa je svoje kemijsko inženirsko znanje posvetil medicini.
Tokratni dobitnik prestižne nagrade je prof. dr. Robert Langer iz ZDA. Izmed treh kandidatov ga je izbrala sama kraljica. Izbor treh kandidatov pa so pred tem izmed več kot tisoč prijavljenih opravili strokovnjaki v dveh krogih; za to so potrebovali več mesecev.
Dr. Langer je doktoriral na prestižni univerzi MIT (Massachusetts Institute of Technology), kjer dela kot redni profesor. Pravijo, da je najbolj citirani inženir, dolga pa je tudi vrsta njegovih s patenti zaščitenih odkritij. Med številnimi priznanji, ki jih je dobil za svoje dosežke, velja omeniti dve priznanji njegove domovine – nacionalno medaljo za znanost iz leta 2006 ter nacionalno medaljo za tehnologijo in inovativnost, ki mu jo je pred dvema letoma podelil ameriški predsednik Obama.
Med izbranimi gosti na podelitvi nagrade QE za inženirstvo, ki je bila 26. oktobra v Buckinghamski palači, je bil tudi ugledni slovenski znanstvenik, prof. dr. Igor Emri z ljubljanske fakultete za strojništvo, ki med drugim predseduje znanstvenemu odboru združenja evropskih raziskovalnih fundacij Science Europe za področji inženirstva in tehnike. Prav on nas je opozoril na dogodek in posredoval naša vprašanja nagrajencu. Z njim ga druži tudi raziskovalno sodelovanje – trenutno zlasti pri iniciativi Proteus, ki jo predlaga interdisciplinarna skupina v okviru pametne specializacije Slovenije.
Prof. Emri nam je povedal, da je raziskovalno delo Langerjeve skupine dober primer interdisciplinarnega in medsektorskega pristopa, kakršnega bi morali ubrati slovenski raziskovalci. »Pri nas se tako rekoč vsi raziskovalci poznajo, zato bi bilo oblikovanje interdisciplinarnih in medsektorskih inovacijskih skupin razmeroma preprosto. Tak pristop bi omogočil tehnološke preboje in preporod slovenskega gospodarstva. Pametna specializacija je prava priložnost, a le če bodo pristojna ministrstva identificirala raziskovalne rezultate, ki pomenijo tehnološki preboj na posameznih področjih, in ustrezen del sredstev namenila prav prebojnim projektom.«
Kdor želi o tokratnem nagrajencu izvedeti kaj več, lahko prisluhne njegovemu zanimivemu govoru s podelitve nagrade QE na https://www.youtube.com/watch?v=Kz7qhL3ZiZI.
Kaj vam pomeni ta nagrada?
Navdušen in počaščen sem, da sem dobil to čudovito priznanje. Meni in moji družini je ponudila tudi priložnost za srečanje s kraljico Elizabeto II. Prav tako sem navdušen, da sploh obstaja takšna nagrada za inženirje, ki smo veliko naredili, da bi svet postal boljši.
Prebrala sem, da nagrado pojmujete tudi kot navdih za mlade. Ste s tem mislili na mlade tehnične talente, ki se bodo morda tudi zato odločili za študij tehnike, in ne, denimo, ekonomije ali prava?
Tudi meni najprej ni bilo jasno, kaj si želim postati. Rad sem imel matematiko in znanost. Želel pa sem si spremeniti svet, zato sem izbral inženirstvo.
Vaše znanstveno delo in izumiteljstvo označuje vrsta presežkov. Kako zmorete toliko dela na različnih področjih? Koliko ur na dan povprečno delate – in kdaj ste najbolj ustvarjalni?
Preprosto si vzamem čas za vse. Običajno delam od 60 do 100 ur na teden. Moji najboljši dosežki pa niso vezani na določen del dneva. Ideje se mi porajajo med pogovori s študenti, med poslušanjem glasbe, celo med gledanjem televizije.
Vam je delo s študenti v breme ali v veselje? So vaši študentje podobni kot takrat, ko ste študirali na MIT in na Cornellu?
Današnji študentje so čudoviti! Uživam v delu z njimi. To je zame tudi najboljši del profesorskega poklica. Mislim, da so današnji študentje prav tako entuziastični, kot sem bil sam kot študent, so pa morda še bolj podjetni.
Zadnji vaš izum, ki ga javnost pozna, je v telo vgrajen mikročip, ki bo več let odmerjal zdravilo. Verjetno pa že snujete nov izum; lahko kaj poveste o tem?
Prihodnji cilji moje skupine vključujejo tudi ustvarjanje novih tehnologij vnosa zdravil za potrebe tretjega sveta – tako bi lahko, denimo, izboljšali učinkovitost cepiv. Načrtujemo nadaljnji razvoj nanotehnologije, s katero bomo lahko ciljno usmerili zdravila oziroma gensko spremenjene agense v celice, denimo v rakave. Med našimi cilji je še ustvarjanje novih tkiv in organov, ki bodo omogočili zdravljenje ohromelosti, žilnih obolenj, diabetesa in drugih bolezni.
Dobri inženirji so temelj gospodarstva. Se strinjate s tistimi, ki menijo, da v današnjem svetu inženirsko delo ni dovolj cenjeno?
Strinjam se. Enako je v Združenih državah Amerike. Londonska Kraljeva akademija za inženirstvo je pravkar objavila poročilo o anketi, opravljeni med več kot deset tisoč ljudmi iz desetih držav. Sodeč po tem poročilu so izmed vseh poklicev inženirje označili za tiste, ki imajo največji vpliv na našo prihodnost. Kljub temu pa so med poklici, ki jih najbolj cenijo, inženirstvo postavili šele na četrto mesto.
***
Mnenje
Cenjeni in podcenjeni
V množici slovenskih političnih in drugih razprav o prihodnosti Slovenije v zadnjem času boste težko ujeli vsaj kakšno besedo o tem, da bo ta prihodnost najbolj odvisna od tehnološkega napredka in s tem od učinkovitosti naših inženirjev.
Slovenski inženirji imajo smolo (ali pa morda srečo), da jih skoraj ni v vrstah politikov, zato tudi ne morejo biti poglavitni krivci za razvojne zdrse. Toda prav zato so – razen posameznikov, katerih uspehov kratko malo ni mogoče spregledati – premalo upoštevani in cenjeni.
V nekaterih državah je drugače. O tem denimo priča raziskava Kreirajte prihodnost, ki jo je pred dnevi objavila britanska Kraljeva akademija za inženirstvo. Ni naključje, da je dogodek sovpadel s podelitvijo prestižne nagrade QE za inženirstvo. Raziskava temelji na anketi, izvedeni med več kot deset tisoč prebivalci desetih držav – Brazilije, Kitajske, Nemčije, Indije, Japonske, Južne Afrike, Južne Koreje, Turčije, Velike Britanije in ZDA.
V vseh teh državah so ljudje prepoznali inženirstvo kot gonilno silo napredka in inovacij in mu pripisali ključno vlogo pri ustvarjanju bolj humanega sveta. Prav tako izginja stereotip, ki je inženirsko delo povezoval zgolj z gradnjo mostov in stavb. Večina je dojela, da današnji inženirji nič manj ne gradijo, hkrati pa tudi spreminjajo človeško telo in počno še marsikaj drugega, česar njihovi predhodniki niso.
Od predlaganih ključnih področij inženirskega dela v prihodnosti so ljudje v osmih državah prvo mesto pripisali reševanju svetovnih problemov. V Turčiji so na prvo mesto postavili izboljšanje kakovosti življenja ljudi, na Japonskem pa spodbujanje novih inovacij. V treh državah, Indiji, Južni Koreji in na Kitajskem, so kot drugo najpomembnejše poslanstvo inženirjev navedli reševanje problemov njihovih držav. Za Nemce in Američane je na drugem mestu inženirskih prizadevanj izboljšanje kakovosti življenja ljudi, za Britance spodbujanje novih inovacij, za Japonce in Južnoafričane pospeševanje družbenega napredka, za Brazilce pa pomoč pri gospodarski rasti.
V raziskavi izkazano visoko vrednotenje inženirskega dela pa se je samo delno potrdilo pri ocenah inženirskega poklica. Inženirji so na prvem mestu, ko ljudje ocenjujejo, kateri poklic izmed predlaganih trinajstih (medicinska sestra, sodnik, znanstvenik, računovodja, novinar, učitelj, pilot, gasilec, policist, vodilni poslovnež, umetnik, zdravnik, inženir) je vitalnega pomena za gospodarsko rast. Tam inženirju sledijo vodilni poslovnež, znanstvenik, učitelj itd. A pri umeščanju po prestižnosti in dostopnosti kariere inženirju obakrat pripada »samo« četrto mesto. Najprestižnejša se ljudem zdi kariera zdravnika (sledita mu znanstvenik in sodnik), najdostopnejša pa naj bi bila kariera učitelja (in nato medicinske sestre in policista).
Vse torej kaže, da bo poklicu inženirja ugled samo še naraščal. Novinarskemu, denimo, kaže precej slabše.
Jasna Kontler Salamon
