Tiskane izdaje
Najprej, kaj sploh pomeni eno leto? Eno koledarsko leto je časovno obdobje 365 (ali 366) Zemeljskih Sončevih dni. En Zemeljski Sončev dan traja 24 ur oziroma 86400,002 sekunde. Tistih 0,002 sekunde več od okroglih 86400 sekund pridobimo zaradi zaviranja rotacije Zemlje zaradi plimskih sil.
O tem pojavu sem podrobneje razlagal v blogu o Superluni. Treba je poudariti, da Sončev dan ni enak času, ki ga potrebuje Zemlja za en obrat okoli svoje osi. Času, ki ga Zemlja potrebuje za en obrat, pravimo en siderski dan in znaša 23 ur, 56 minut in 4,0916 sekunde.
Od kod pa razlika med Sončevim in siderskim dnevom? Sočasno s tem, ko se Zemlja vrti okoli svoje osi, tudi Zemlja kroži okrog Sonca. Zato se mora Zemlja zavrteti za približno eno stopinjo več, kot za 360 stopinj, da spet »ujame« Sonce. In to »dodatno« vrtenje traja ravno štiri minute.
Razlika med Sončevim in siderskim dnevom
Zakaj torej na Zemlji ne štejemo siderskih dni, če so bolj pravilna? No, potem pa si predstavljajmo, da smo z novim letom 1. januarja 2017 hipotetično prešli na sistem, kjer naše ure upoštevajo siderski dan, in ne Sončevega.
Prvih nekaj dni niti ne bi opazili razlike. Čez tri mesece pa bi naš (siderski) dan zaostajal že približno šest ur za sončnim časom. To pomeni, da bi na primer naše ure kazale čas 6.00 zjutraj. Sonce pa takrat ne bi šele ravno vzšlo, ampak bi bilo že na svoji najvišji točki dneva.
Čez šest mesecev bi bilo najhuje, saj bi se noč in dan dobesedno zamenjala. Tako bi bili ob času 0.00 ravno sredi dneva, ob 12.00 pa sredi noči. Čez točno 12 mesecev pa bi se siderski čas spet ujel s Sončevim časom. Zaradi tega na Zemlji »dnevov« ne razumemo kot čas enega obrata Zemlje okrog svoji osi, ampak kot čas med dvema zaporednima prehodoma Sonca prek svoje navidezno najvišje točke na nebu. In vendar, ker Zemljina orbita ni krožna, ampak eliptična, se dolžina sončevega dneva spreminja s časom. Drugače kot dolžina dneva in noči, ki sta na Zemlji geografsko močno odvisna, je Sončev dan za vse Zemljane enako dolg.
Animacija razlike med siderskim in Sončevim časom (Vir: ecampus)
Razmislimo še o letu. Zemlja za en obhod okoli Sonca povprečno potrebuje 365,256363004 Sončevega dneva (temu pravimo sidersko leto) oziroma 366,25636042 siderskega dneva. V znanosti pa se najpogosteje uporablja približek prvega − julijansko leto, ki je dolgo 365,25 Sončevega dneva.
Zaradi razlike med koledarskim in siderskim letom imamo prestopna leta, da »ujamemo« naravni Zemljin cikel. In tudi leto 2016 je bilo prestopno. Vendar nimamo vsaka štiri leta prestopnega leta, ker Sončevo leto ni dolgo točno 365,25 dneva, ampak je nekoliko daljše. Zato je treba izpustiti nekaj »prestopnih let«. Pravilo je tako: leto je prestopno, če je leto deljivo s številom štiri, in ni prestopno, če je deljivo s sto, razen če je hkrati deljivo s 400. Edino tako prestopno leto, ki smo ga doživeli, je bilo leto 2000.
Vendar letos tudi to ne bo dovolj, da bi se uskladili s pravim časom. Zato so nam 1. januarja ob 00.00 podarili prestopno sekundo. Tudi če vi tega ne veste, je za to gotovo pravočasno izvedel vaš računalnik. Če ste imeli takrat čas, ste lahko opazovali, kako je to operacijo izvedel.
In še zadnja stvar. Ne glede na vso znanost se nam zdi, da je leto 2016 minilo, kot bi trenil. Razlog je seveda psihološke narave. Čim starejši smo, manjši delež našega življenja predstavlja eno naše leto. Ko smo bili stari deset let je eno leto predstavljajo kar deset odstotkov našega življenja. Pri starosti okrog 30 let pa eno leto predstavlja le še tri odstotke našega življenja. Zaradi tega se nam zdi, da nam čas mineva vse hitreje.
Foto: Mohd Rasfan/AFP
Bojan Ambrožič je magister inženir geologije, zaposlen na Institutu Jožef Stefan, in avtor spletnega bloga, ki ga piše izključno iz močne strasti in veselja, pa tudi zato, ker mu omogoča, da ima »v lasti« majhen košček interneta, kjer je svoboden.
