Kako preveriti kakovost in verodostojnost raziskav

Dvajset let Arhiva družboslovnih podatkov: vsa gradivo, ki jih predajo raziskovalci, skrbno preverijo.

pon, 15.01.2018, 11:00

• Arhiv družboslovnih raziskav na fakulteti za družbene vede v Ljubljani obstaja že 20 let.

• Arhiv je orodje za preverjanje kakovosti opravljenih raziskav.

• Arhiv zagotavlja, da podatkov ni mogoče zlorabiti.

Arhiv družboslovnih podatkov, ki je pred kratkim praznoval 20 let delovanja v slovenskem in mednarodnem raziskovalnem okolju, je bil ustanovljen na pobudo prof. dr. Nika Toša kot organizacijska enota Inštituta za družbene vede na takratni fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Arhiv hrani v svojih zbirkah več kot 650 raziskav, med katerimi so številne del večjih mednarodnih raziskav.

»Z opravljanjem infrastrukturne znanstveno-raziskovalne dejavnosti povezuje arhiv ustvarjalce podatkov z njihovimi uporabniki in jim zagotavlja podporo pri predaji gradiva oziroma njegovi uporabi,« pojasnjujeta dr. Sonja Bezjak, raziskovalka v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) in mag. Irena Vipavc Brvar, vodja usposabljanja v Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA).

Medtem ko se do začetka 21. stoletja znanstveno komuniciranje ni veliko spremenilo, so v zadnjih letih sodobne digitalne tehnologije spodbudile hiter razvoj možnosti znanstvenega objavljanja, ki vse bolj vključuje tudi raziskovalne podatke. Kaj je temeljno poslanstvo Arhiva družboslovnih podatkov (ADP)?

Bezjak:
Osnovno poslanstvo ADP je skrb za izbor kakovostnih raziskovalnih podatkov iz družboslovja, s ciljem, da bi ti bili dolgotrajno shranjeni in na voljo za ponovno uporabo. V tem smislu pomeni ADP podatkovno zakladnico za družboslovje. Ker smo izvorno vezani na slovenski prostor, nas zanimajo predvsem podatki, ki so nastali v Sloveniji in so pomembni za proučevanje slovenske družbe, ali pa so kako drugače povezani s slovenskim prostorom.

Za uresničevanje svojega poslanstva pa moramo izvajati številne aktivnosti. Med pomembnejšimi je ovrednotenje ponujenih raziskovalnih podatkov in izbor za prevzem. Prednost imajo podatki iz znanstveno pomembnih raziskav, ki so teoretsko in metodološko dobro zasnovane ter longitudinalni in mednarodno primerljivi podatki, ki vključujejo Slovenijo.

Evropska komisija, ki je leta 2004 začela izvajati prve aktivnosti za posodobitev znanstvenega komuniciranja, je v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 določila obvezen odprti dostop do vseh recenziranih objav, ki nastajajo v projektih, financiranih iz javnih sredstev. Kako se ADP vključuje v evropsko politiko odprte znanosti?

Bezjak: V ADP zelo dobro razumemo pomembnost odprte znanosti, še posebno pomen dostopa do raziskovalnih podatkov, ki so podlaga znanstvenim objavam. Dostop do podatkov je pomemben zaradi transparentnosti znanstvenega dela in tudi ker postane tako znanje laže dostopno drugim uporabnikom zunaj znanstvenih krogov. S tem smo se v ADP podrobno seznanili že v projektu MIZŠ Odprti podatki, v katerem smo izvedli več intervjujev z akterji v slovenskem raziskovalnem prostoru.

Sodelovali smo tudi v delovnih skupinah za pripravo strategije ter Akcijskega načrta izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020. Pa tudi sicer smo v CESSDA vključeni v številne aktivnosti za promocijo odprte znanosti.

Vipavc Brvar: Naj dodam, da tako doma kot v CESSDA izvajamo usposabljanje za načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki postaja pomembna sestavina raziskovalnih projektov. Kot CESSDA smo 15. decembra izdali obsežen učni modul na to temo, ki je brezplačno dostopen na spletu. ADP je pri tem aktivno sodeloval.

Katere vrste podatkov sprejemate v arhiv?

Vipavc Brvar
: Naj poudarim, da se velikokrat z raziskovalci pogovarjamo o tem, kaj sploh so podatki. Nas ne zanimajo samo tabele, ampak predvsem surovi podatki oziroma mikropodatki, ki jih raziskovalci zberejo na terenu. V katalogu ADP prevladujejo kvantitativni podatki iz anketnih merjenj, vse več pa je tudi kvalitativnih raziskav, ki so nastale z metodo intervjujev, fokusnih skupin in ne nazadnje se spogledujemo tudi z novimi vrstami, kot so na primer podatki z družbenih omrežij. Če pogledamo tematsko, so v katalogu ADP najpogosteje zastopani podatki z naslednjih področij: množične politične navade, stališča in mnenja, družbene navade in stališča, delo in zaposlovanje, informiranje in komuniciranje ter mednarodna politika in organizacije.

Kdo ima dostop do podatkov, ki jih hranite?

Vipavc Brvar
: Skrbimo, da so podatki objavljeni pod Creative Commons licencami in tako dostopni čim širšemu krogu. V praksi to pomeni, da je večina podatkov dostopnih vsem ob registraciji in obvezi, da sprejemajo pogoje uporabe. Določene raziskave so omejene na raziskovalce z raziskovalno šifro, ki morajo jasno upravičiti potrebo po dostopu do občutljivih podatkov. Najbolj občutljivi podatki pa so dostopni samo v nadzorovani uporabi znotraj tako imenovane varne sobe.

Omogoča vpogled v arhivirane podatke tudi preverjanje kakovosti opravljenih raziskav in verodostojnosti zbranih podatkov?

Bezjak:
V ADP veliko truda vložimo v evalvacijo raziskave. Vse gradivo, ki nam ga preda raziskovalec, skrbno preverimo. Zanimajo nas tako metodološki kot konceptualni vidik ter celovitost dokumentacije in ali so zagotovljeni zakonski ter etični vidiki. Morebitne nejasnosti rešimo z avtorjem, s čimer poskrbimo, da so podatki razumljeni in da so zmanjšana tveganja za zlorabe. Ko so podatki objavljeni v katalogu ADP, so dostopni uporabnikom in kot takšni seveda ponujeni v ponovno presojo.

Nemalokrat so podatki in z njimi povezano gradivo pomembni za razvoj metod, za interdisciplinarno sodelovanje ter nadgradnjo obstoječih znanj. Znanost se seveda ne sme bati odkritja morebitnih napak, saj je le tako mogoče napredovati. V tem smislu je zagotavljanje dostopa vsekakor v interesu raziskovalcev in znanosti same.

Kako urejate etična vprašanja o varovanju zasebnosti, saj družboslovne raziskave pogosto temeljijo na številnih podatkih zaupne narave?

Bezjak:
V družboslovju pogosto ravnamo z osebnimi podatki, čeprav nas najpogosteje ne zanimajo posamezniki kot takšni, ampak značilnosti skupin. Ob prevzemu podatkov v ADP preverimo, če jih spremlja soglasje oseb, vključenih v raziskavo, in če so podatki ustrezno anonimizirani.

Letos bo začela veljati nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki raziskovalcem določa pravice pri uporabi osebnih podatkov za raziskovalne namene. Te pravice je mogoče upravičiti s posebnim poslanstvom raziskovanja, katerega cilj so nova spoznanja in izboljšanje kakovosti življenja, zato je dostop do podatkov nujen. Ker je v pripravi tudi nov zakon, smo v ADP vodili delovno skupino za spremljanje zakonodaje iz varstva osebnih podatkov ter podali pripombe k osnutku ZVOP-2. Pri tem smo na podlagi praktičnih izkušenj proučili tiste člene, ki so pomembni za uresničevanje raziskovalnega poslanstva in dolgotrajne hrambe podatkov za raziskovalne namene.

Prijavi sovražni govor