Tiskane izdaje
Zakaj prav to in zakaj na vesoljski postaji? Odgovor je mikrogravitacija, ki vlada na vesoljski postaji in znanstvenikom omogoča, da na kosteh in telesnih organih izzovejo spremembe, ki jih ni mogoče ponoviti na Zemlji. Mikrogravitacija zaradi vpliva na ravnotežje kalcija v kosteh močno olajša raziskovanje kosti. Na Zemlji je namreč razmerje kalcija v kosteh oziroma razlika med količino kalcija, ki ga kosti absorbirajo, in količino, ki jo izločijo, skorajda enaka ničli, med daljšim bivanjem v vesolju pa se to ravnovesje poruši in kosti hitreje propadajo.
Na vesoljski postaji zdaj raziskovalci s Kalifornijske univerze v Los Angelesu proučujejo, kako molekula za rast kosti, imenovana NELL-1, spodbuja matične celice, da ustvarjajo kost in preprečujejo njen razpad. NELL-1 je že pospešila obnovitev kosti pri poskusih na miših na Zemlji. Prav tako se je dobro obnesla pri presaditvah v kosti ovc in prispevala h gostejši kostni masi.
Znanstveniki upajo, da jim bo eksperiment v vesolju pomagal bolje razumeti, kako preprečiti izgubo kostne mase. To je velik problem za milijone starejših ljudi, ki zbolevajo za osteoporozo.
Velik problem pa je tudi za astronavte, saj ti zaradi dolgih obdobij v razmerah mikrogravitacije izgubljajo precej kostne mase. Prav zato morajo vsi, ki bivajo na Mednarodni vesoljski postaji, vsak dan telovaditi vsaj dve uri in pol (na fotografiji). Toda samo telesna vadba ne preprečuje izgube kostne mase.
Znanstveniki zato upajo, da bodo s tokratnim poskusom odkrili način, kako se učinkovito spopasti s problemom izgube kostne mase med dolgimi poleti v vesolju. Raziskavo financirata Center za pospeševanje znanosti v vesolju in ameriški Nacionalni inštitut za zdravje. Kako preprečiti izgubo kostne mase med vesoljskimi poleti, so raziskovali na miših že leta 2011 med zadnjim poletom vesoljskega plovila Atlantis.
