Tiskane izdaje
V slovenskem okolju prevladuje »mokra kultura«; to poimenovanje, žal, ni metaforično. Po litrih popitega čistega alkohola na osebo Slovenci neslavno prednjačimo na mednarodnih lestvicah, zavedanje o posledičnih bolezenskih tegobah pa je še vedno namerno spregledano in zanemarjeno.
Da s takim za zdravje škodljivim početjem, za katero sicer vsakdo odgovarja sam (sebi), ne bi zaznamovali otroka že prej, preden sploh pride na svet, in mu povzročili nepopravljive škode, je nujen miselni preskok, ki ne bo več iskal uteh v mitih. Denimo v reklu, da kozarec rdečega vina dobro dene tudi nosečnici ali da bo kozarec piva pomagal mamici, ki doji. To nikakor ne drži, zatrjujejo zdravniki in drugi strokovnjaki, ki pri svojem delu redno srečujejo ljudi, ki jim je tovrstna neozaveščenost staršev pustila posledice za vse življenje.
Več milijonov žrtev
Mag. Mercedes Lovrečič z nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je alkohol teratogen, kar pomeni, da ima toksičen oziroma strupen učinek in kot tak povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku. Če se torej nosečnica ne more odpovedati niti občasnemu pitju alkohola, to pomeni, da alkohol pije tudi nerojen otrok – kar zaužije mama, namreč skozi posteljico prehaja do otroka. Ta pa alkohola ni sposoben razgraditi, vsaj ne tako, kot se to zgodi v organizmu odraslega. »Zato je koncentracija alkohola v krvi zarodka enaka ali celo višja od koncentracije v krvi matere in ostane taka tudi bistveno več časa kot pri materi,« poudarja Lovrečičeva.
Tako nastajajo nepopravljive poškodbe pri še nerojenem otročku, posledično pa to vodi v vrsto prirojenih telesnih, duševnih in vedenjskih motenj, tudi do učnih težav – do spektra fetalnih alkoholnih motenj. Po vsem svetu živi na milijone ljudi s tovrstnimi motnjami, kakovost njihovega življenja je močno načeta, bolezensko breme neizmerno.
Pri nas statistike o tovrstnem davku pitja alkohola ni. Pri majhnem številu otrok so spekter fetalnih alkoholnih motenj sicer lahko odkrili že ob rojstvu, saj so bili znaki nedvoumni – težava je, ker se nemalokrat prave posledice uživanja alkohola med nosečnostjo pokažejo šele z zamikom. Si je pa mogoče izposoditi izračun o bremenu, ki ga takšno početje pušča ne le na zaznamovanem življenju prizadetih, ampak na družbi kot celoti – v ZDA so izračunali, da en človek s fetalnim alkoholnim sindromom družbo stane dva milijona dolarjev.
V Evropi ima fetalni alkoholni sindrom približno toliko otrok, kot jih ima downov sindrom ali spino bifido; delež tako prizadetih otrok niha med dvema in štirimi odstotki. O downovem sindromu je znanega veliko, spina bifida pa je stanje, pri katerem otrokova vretenca niso povsem izoblikovana, zadnji del hrbtenice ni zaraščen, kar pomeni, da so pri težjih oblikah te hibe izpostavljeni hrbtni mozeg in ovojnice oziroma meninge.
Zakaj reči ne alkoholu
Odnos do alkohola se preprosto mora spremeniti. Za tiste, ki tega ne zmorejo, je bolje, da poskrbijo za ustrezno zaščito in preprečijo zanositev in njene posledice, so prepričani zdravniki, psihologi, psihiatri, socialni delavci in predstavniki drugih strokovnih služb, ki vedo, kako poguben je odtis, ki ga alkohol pusti na življenju nebogljenega otroka.
Minulo sredo – 9. septembra – je bil mednarodni dan ozaveščanja o posledicah, ki jih otroku prinese izpostavljenost alkoholu že pred rojstvom. Ta dan je zaznamovan s štirimi deveticami, kajti ključni dogodki, na katerih se v državah začno odvijati ozaveščevalne akcije, se začno 9. 9. ob 9.09. V tej simboliki se skriva vzporednica z devetmesečnim obdobjem nosečnosti, ko naj bi mama na svojega malčka pazila kot na punčico svojega očesa – torej že prej, preden se rodi, in potem nič manj.
Medicinska znanost potrjuje, da je obseg posledic izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom lahko zelo raznolik, odvisen od količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, od presnove, med drugim tudi od tega, v katerem obdobju nosečnosti je nosečnica uživala alkohol. Prvi zapleti in posledice se lahko pokažejo že pred rojstvom – z odmrtjem ploda, splavom ali prezgodnjim porodom. Takoj po rojstvu otroka, ki ima običajno prenizko telesno težo in je podpovprečne rasti, omenjeni skupek motenj lahko pokaže svoj obraz v podobi abstinenčnega sindroma. Dojenček je razdražljiv, slabo spi, ima krče, se trese; lahko pride tudi do nenadne smrti.
Preventiva preprosta
Ker pretirano pitje alkohola Sloveniji in Slovencem dokazano povzroča veliko škodo, je ministrstvo za zdravje med drugim podprlo aktualno kampanjo mladinske zveze Brez izgovora. Akcija, ki bo potekala tudi na družabnih omrežjih (#nepijemza2), bo vključevala zabaven ozaveščevalni filmček, ki ga bodo spremljali predavanja in informativne stojnice po državi, prav tako so pripravili 22 tisoč izvodov publikacije za bodoče starše. Ta številka je po besedah predsednika tega mladinskega združenja Jana Peloze »malo večja od približne ocene pričakovanih rojstev otrok v Sloveniji v enem letu. Prepričani smo, da bo kampanja pripomogla k boljšemu zavedanju o nevarnostih, ki jih prinaša alkohol, in upamo, da bo tudi moške spodbudila k vsaj devetmesečnemu vztrajanju brez alkohola – v podporo noseči partnerki.«
Tovrstne dejavnosti so pomemben kamenček v mozaiku aktivnosti za celovito preprečevanje tveganega pitja in njegovih posledic (med prednostnimi nalogami resornega ministrstva je sprejetje nacionalne alkoholne politike), ki naj bi pripomogle k boljšemu zdravju posameznika in družbe kot celote. Da se bo ta premik na bolje res zgodil, pa je odvisno (tudi) od vsakogar med nami.
