Tiskane izdaje
Stockholm - Švedski kraljevi institut v Stockholmu je sporočil imena Nobelovih nagrajencev za kemijo. To so letos Jean-Pierre Sauvage iz Francije, Sir J. Fraser Stoddart iz Velike Britanije in Bernard L. Feringa z Nizozemske. Nagrado v znesku 830.000 evrov, ki jo bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, so dobili za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
V obrazložitvi odločitve za podelitev nagrade je Nobelov odbor poudaril, da so molekularni stroji najmanjši stroji s potencialno izjemnimi možnostmi v korist človeka. Znanstveniki bodo v prihodnosti takšne molekularne stroje zelo verjetno uporabljali ne zgolj v posamezniku za zdravljenje obolenj, ampak tudi za razvoj novih stvari, na primer novih materialov, najraznovrstnejših senzorjev in za razvoj sistemov za shranjevanje energije.
Kako velike so lahko te naprave? Nekaj nanometrov, torej so vsaj tisočkrat tanjše od lasu, kar pomeni, da jih je treba močno povečati.
Sicer pa je še posebna odlika znanstveno raziskovalnih dosežkov najnovejših Nobelovcev za kemijo dejstvo, je poudarila žirija, da so razvili molekulo, katere gibanje lahko nadzorujejo. Takšna molekula lahko ob dodani energiji opravlja določene naloge, kar obeta rešitev za številne današnje probleme na mnogih področjih in odpira tudi nove, še neslutene možnosti uporabe.
»Ob reakcijah ljudi na naše delo sem se pogosto počutil kot brata Wright, ko sta zasnovala in izdelala prvo uporabno letalo,« je v telefonskem intervjuju neposredno po objavi imen letošnjih Nobelovcev za kemijo povedal eden od njih, Nizozemec Bernard Feringa. »Tedaj so se ljudje spraševali, čemu pa nam je sploh treba leteti v zraku. Podobno me zdaj sprašujejo, čemu sploh potrebujemo molekularna vozila. A poglejte, kam so nas pripeljali dosežki bratov Wright. Brez letal si življenja ne moremo predstavljati. Podobno bo z našimi molekularnimi napravami.«
Letošnja Nobelova nagrada za kemijo je že 108. po vrsti. Večinoma je bila podeljena po več kot eni osebi, v 63 primerih pa le posameznemu znanstveniku. Med nagrajenci so bile do zdaj štiri znanstvenice. Le en znanstvenik je do zdaj Nobelovo nagrado za kemijo dobil dvakrat. To je bil Frederick Sanger leta 1958 in 1980. V času, ko so dobili to najbolj prestižno znanstveno nagrado, je bila povprečna starost lavreatov 58 let. Najmlajši nagrajenec je imel 35 let - to je bil Frederic Joliot, ki je nagrado dobil leta 1935. Najstarejši pa je bil 85-letni John B. Fenn. Nobelovo nagrado je dobil leta 2002.
Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar, in sicer za raziskave na področju popravljanja DNK. Nagrajenci so na molekularni ravni odkrili, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genetske informacije.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so iz Instituta Karolinska sporočili, da bo letošnji dobitnik nagrade za medicino Japonec Jošinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice.
V torek so podelili nagrade za izjemne dosežke na področju fizike. Prejeli so jih britanski znanstveniki, ki delujejo v ZDA, David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, in sicer za uporabo topologije v pojasnjevanju nenavadnih stanj v snoveh (o tem podrobneje pišemo v jutrišnji Delovi Znanosti).
V petek bodo tradicionalno objavili nagrajenca za mir, v ponedeljek bo na vrsti nagrada za ekonomijo, naslednji četrtek pa še za književnost.
