Tiskane izdaje
Pojavljajo se namreč nove potencialno invazivne vrste. Seznam je uporaben le, če upošteva aktualna znanstvena dognanja, zato ga bo treba posodabljati. Pregledni seznam, ki je nastal v projektu Neobiota Slovenije leta 2012, so dopolnili z novejšimi podatki o pojavljanju tujerodnih vrst pri nas. Dodali pa so mu še nekatere invazivne vrste, ki jih pri nas še ni, so pa že prisotne v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, in obstaja velika verjetnost, da se bodo razširile tudi v Slovenijo.
Negativni vpliv
Invazivne tujerodne vrste so nezaželene zaradi več dejavnikov. Negativno lahko vplivajo na domorodne vrste. Lahko jih plenijo, kot na primer azijski sršen, ki napada čebele. Siva veverica (Sciurus carolinensis) zaradi svoje velikosti in v konkurenci za hrano in prostor izrinja v Evropi domorodno rdečo veverico (Sciurus vulgaris). Ko se bo siva veverica razširila iz Italije v Slovenijo, lahko pričakujemo zmanjševanje števila rdečih veveric in poškodbe drevja, predvsem lupljenje skorje. Nutrija (Myocastor coypus), večji glodavec iz Južne Amerike, objeda obvodno listje. Invazivne vrste lahko tudi prenašajo različne virusne bolezni, kot jih, na primer, tigrasti komar.
Med alergenimi rastlinami, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi, je najbolj znana pelinolistna žvrklja ali ambrozija, pri občutljivih ljudeh pa alergije lahko povzročita tudi drevesni vrsti papirjevka in veliki pajesen. Na gozdne površine se precej širijo tudi tujerodni deženi. Med temi visokorastočimi kobulnicami je orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum), ki se že pojavlja na 20 lokacijah pri nas in ga je še mogoče povsem izkoreniniti, pravijo strokovnjaki. V nekaterih bližnjih državah sta že prisotna tudi perzijski dežen (Heracleum persicum) in sosnovskijev dežen (Heracleum sosnowskyi). Vse te vrste, ki zrastejo višje od dveh metrov, izjemoma tudi do pet metrov, vsebujejo strupen rastlinski sok, ki na človeški koži, ko je izpostavljena soncu, reagira in povzroči velike mehurje, podobne hudim in bolečim opeklinam.
Izrinjanje domorodnih vrst
Vplivi invazivnih vrst na življenjska okolja so najopaznejši pri invazivnih rastlinah, ki največkrat ustvarjajo goste sestoje, v katerih je tako malo svetlobe, da druge vrste ne morejo uspevati. Takšen je, na primer, svečniški osat, ki je visok od enega do treh metrov in zelo trnat. K nam je bil nenamerno vnesen z Vzhodnega Balkana. Večinoma se pojavlja na ruderalnih rastiščih, najdemo pa ga že tudi v gozdovih, še posebno na območjih večjih posek zaradi žledoloma in lubadarja. Strokovnjaki za zdaj še ne vedo, kako močno se lahko razširi, saj je ta rastlina trenutno invazivna samo na Hrvaškem, vendar opozarjajo, da bo v primeru povečevanja števila začel izrinjati domorodne vrste in okrnil rekreacijsko vlogo gozdov.
Resno grožnjo za delovanje gozdnih ekosistemov pomeni tudi kudzu (Pueraria montana var. lobata): zelo hitro rastoča ovijalka lahko samo v enem letu zraste tudi do 20 metrov in povsem preraste druge rastline in bližnjo infrastrukturo, pojavljala pa se že na severu Italije in v Švici.
Širjenje bolezni
V bližini italijansko-slovenske meje je razširjena tudi karantenska bolezen platan, to je platanov obarvani rak (Ceratocystis platani) in verjetnost za širjenje bolezni k nam je velika, opozarjajo strokovnjaki. Bolezen prenaša človek na orodju za obžagovanje drevja, zato je treba posebno pozorno spremljati zdravstveno stanje platan v Slovenskem Primorju in na Goriškem. Okužena odrasla platana odmre po enem ali dveh letih po okužbi.
Med najbolj znanimi vrstami, ki pri nas že dolgo povzročajo težave, je japonski dresnik (Fallopia japonica), ki se množično pojavlja na brežinah rek, v nižinskih gozdovih in ob cestah. Povzroča škodo na infrastrukturi, povečano erozijo rečnih brežin, okrnjeno je pomlajevanje gozda, kar dolgoročno ogroža tudi proizvodno funkcijo gozdov, tako pa posredno nastaja tudi gospodarska škoda. Manj znano je, da ima dresnik tudi nekaj dobrih lastnosti: vsebuje antioksidant resveratrol, ki dobro vpliva na zdravje in počutje; mlade poganjke lahko pripravimo podobno kot šparglje in rabarbaro.
V Sloveniji se je v zadnjih letih razširila bolezen jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxini), veliki in poljski jesen sta močno poškodovana in se intenzivno sušita. Gliva je bila prinešena z Daljnega vzhoda in se je v kratkem času razširila po vsej Evropi. Zelo dolgo je pri nas prisotna bolezen javorov rak (Eutypella parasitica), ki se je v desetletjih razširil do Nemčije in Poljske. Razvoj bolezni in potek okužbe je zelo počasen, zato bi z intenzivnim iskanjem bolezni in sanitarnim posekom okuženih dreves lahko preprečili nove okužbe in upočasnili njeno širjenje.
Sistem za zgodnje
Med glavnimi potmi vnosov invazivnih tujerodnih vrst je pobeg iz ujetništva oziroma vrtov, ki je značilen predvsem za rastline in sesalce, glive in žuželke pa se širijo spontano kot slepi potniki in s transportom blaga. Na kaj morajo biti pozorni ljudje, da ne bi vnašali tujerodnih vrst?
Največ prinesenih
Lastnikom gozdov pa svetujejo, naj pozorno spremljajo stanje dreves v gozdu. Oslabljenost, venenje listov, sušenje vej, izvrtani majhni rovi na deblu ali rane na drevesni skorji so namreč lahko znak, da so drevo napadle tujerodne žuželke ali okužile glive. Previdni naj bodo tudi pri nasipavanju prsti in peska, jih redno spremljajo, in če na njih opazijo tujerodne rastline, naj jih čim prej izruvajo. Pozivajo tudi, da lahko vsi, ki opazijo katero od vrst z opozorilnega seznama, to sporočijo prek informacijskega sistema invazivke.si.
