Končno odkrili vzrok za ubijalsko meglo v Londonu

Znanstveniki so kar 64 let raziskovali, kaj je 5. decembra 1952 v Londonu povzročilo tako hudo meglo, da je umrlo 12.000 ljudi, v bolnišnice pa se jih je po pomoč zateklo 150.000. Rezultate raziskave so objavili prejšnji mesec.

Zakaj so se sploh tako dolgo ukvarjali z ubijalsko meglo in atmosferskimi problemi tistega leta, ko pa je toliko drugih sodobnih raziskovalnih izzivov? Raziskovalci s teksaške univerze A&M pojasnjujejo, da razumevanje vzrokov za neki tako oddaljen dogodek pomeni lekcijo tudi za prihodnost, predvsem v razumevanju onesnaženosti mest.

Dr. Renyi Zhang, vodja ameriške raziskave o ubijalski londonski megli, se je uganke lotil tako, da je več let v najbolj onesnaženih kitajskih mestih izvajal atmosferske meritve, vzporedno s tem pa je v laboratoriju sprožal različne eksperimente. Skupaj s sodelavci se je končno dokopal do znanstvenega odgovora: dušikov dioksid v ozračju in žveplov dioksid sta reagirala tako, da je nastala smrtonosna žveplena kislina.

Že dolgo je znano, da je velik povzročitelj megle tudi sulfat (v anorganski kemiji je to sol žveplove kisline) in da delci žveplene kisline nastajajo iz žveplovega dioksida med kurjenjem premoga v elektrarnah in gospodinjstvih. Edino, kar po Zhangovih besedah ni bilo dovolj razjasnjeno, je, kako natančno se je žveplov dioksid pretvoril v žvepleno kislino.

»Dokazali smo, da je ta proces omogočil dušikov dioksid, ki je prav tako stranski produkt kurjenja premoga in je zaznan tudi v megli,« je pojasnil znanstvenik.

Pri konverziji žveplovega dioksida v sulfat nastajajo kislinski delci, kasneje pa ta proces zavirajo. Naravna megla je vsebovala večje delce, ki so bili veliki več desetin mikrometra, nastala kislina pa je bila dovolj razredčena. Ker delci v megli niso izhlapeli, so prekrili mesto.

Razumevanje vzrokov za tako oddaljen dogodek pomeni lekcijo tudi za prihodnost, predvsem v razumevanju onesnaženosti mest. Foto: Wikimedia

Podobni procesi hudega onesnaženja ozračja se danes dogajajo na Kitajskem, zato so jih znanstveniki temeljito proučevali, da bi se dokopali do odgovora o ubijalski londonski megli. Ugotavljajo pa, da povzročitelji in kemijski procesi niso povsem enaki, med drugim zato, ker Kitajska uporablja veliko gnojil v kmetijstvu, kar v kombinaciji z gostim cestnim prometom in avtomobilskimi izpušnimi plini povzroča visoko vsebnost amonijaka v ozračju, ta pa nevtralizira kislinske delce. Medtem ko je bila londonska megla kisla, če jo gledamo z vidika kemijske polarnosti, je megla na Kitajskem v bistvu nevtralna, je razložil dr. Zhang.

»Seveda megla na Kitajskem ni zdrava, toda v primerjavi s štirimi dnevi strupene megle v Londonu leta 1952 je zagotovo veliko bolj znosna,« je še dodal in obenem pozval vlade tistih držav, kjer so mesta najhuje onesnažena, da zmanjšajo izpuste v ozračje, na Kitajskem predvsem izpuste dušikovih oksidov in amonijaka.