Tiskane izdaje
Ljubljana – Že vse od napovedi telekonference Nase pred nekaj dnevi z obetom, da bodo predstavili presenetljiva nova spoznanja, je marsikdo sinoči pričakoval, da bo razkrit obstoj življenja zunaj Zemlje.
To se ni zgodilo, a razkritje vendarle ni daleč od te domneve. Nasa je predstavila dokaze o obstoju oceana s tekočo vodo pod ledeno površino Jupitrove lune Evropa, kar posredno pomeni, da so tam razmere za življenje.
To razkritje uvršča luno Evropo, po velikosti podobno naši Luni, v sam vrh morebitnih kandidatov za obstoj življenja zunaj Zemlje. Pravzaprav so astronomi že dolgo domnevali, da če bi bila kje v našem Osončju možnost za obstoj življenja, bi to verjetno bila ena od številnih Jupitrovih lun. Pri tem jih je ledena skorja lune Evropa posebej obsedala z možnostjo, da se pod njo skriva velik ocean tekoče vode. Drugi zelo verjetni kandidat je Saturnova luna Titan, edina, o kateri astronomi vedo, da jo obdaja gosta atmosfera.
»Kroženje kisika in vodika v oceanu Evrope bo glavni pospeševalec kemije v tem oceanu in s tem možnosti za kakršnokoli življenje v njem, podobno temu na Zemlji,« je že maja izjavil Steve Vance, planetarni znanstvenik v Nasi. Vance je takrat skupaj s svojimi sodelavci dokazoval, da bi bilo v kakršnemkoli morebitnem oceanu zelo verjetno kemijsko ravnotežje, ki je nujno za pojav in obstoj življenja.
Medtem ko je Evropa oddaljena od Sonca dobrih 804 milijone kilometrov, znanstveniki domnevajo, da bi lahko bila ključna za življenje na njej njena zelo verjetno topla obloga. Kombinacija toplega središča lune in njene zelo debele ledene skorje na površju, ki hladu iz vesolja preprečuje prodor v njeno notranjost, bi utegnila omogočati obstoj tekoče vode pri temperaturi, ki omogoča obstoj življenja.
Več podatkov z novo sondo
Na sinočnji telekonferenci so astronomi s posnetki Hubblovega vesoljskega teleskopa predstavili dokaze, da imajo pod ledenim površjem Jupitrove lune Evropa izvir izbruhi vodne pare. To dokazujejo aktivnosti pod njeno skorjo, ki potrjujejo domnevo o tekoči vodi. Naslednji korak bo natančnejše opazovanje, ki ga Nasa že načrtuje. Tako nameravajo proti njej poslati sondo, ki bo njeno površino preletela vsaj 45-krat in ob tem posnela visokoresolucijske slike. Po sedanjih načrtih se sonda ne bo spustila na površje lune Evropa, bo pa omogočila nova spoznanja o notranjosti te lune.
O načrtu znanstvene misije do te šeste največje Jupitrove lune so predstavniki Nase razpravljali že spomladi na delavnici v Amesovem raziskovalnem centru v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Sonda naj bi raziskovala oblake vodne pare, ki jih je Nasin vesoljski teleskop Hubble odkril pred dvema letoma. Oblaki se pojavljajo na južnem polarnem območju lune. Raziskovalci pričakujejo, da bi tako lahko dobili vzorce tekočin, ki so pod luninim površjem.
Dolgo načrtovana misija
Nasa je misijo načrtovala že nekaj let, a je morala čakati, da je Bela hiša zanjo odobrila 30 milijonov dolarjev. Med dobri dve milijardi dolarjev vredno misijo, imenovano Europa Clipper, bo sonda priletela do Jupitrove lune in se v prihodnjih treh letih in pol nato kar 45-krat približala Evropi na višini med 25 in 2700 kilometri nad njenim ledenim površjem. Instrumenti sonde naj bi med temi približanji zbirali podatke o površju in podpovršju Evrope ter tudi o morebitnem podzemnem oceanu, ki je po domnevah Nase najverjetnejše mesto v Osončju, kjer zdaj morda obstaja zunajzemeljsko življenje.
Ena od 67 Jupitrovih lun
Evropo je že leta 1610 prvi odkril Galileo Galilej. Decembra 2013 je Nasa poročala, da so njeni strokovnjaki na ledeni skorji Evrope zaznali filosilikate, glini podobne minerale, ki so pogosto ob organski snovi. Poročali so tudi, da so oblaki vodne pare na Evropi podobni tistim, ki so jih zaznali na Enceladusu, eni od Saturnovih lun.
Okoli Jupitra sicer kroži kar 67 lun. Štiri največje med njimi so Galilejeve lune Io, Ganimed, Evropa in Kalisto. To so poleg Sonca in osmih planetov tudi največji objekti v Osončju.
Dokaze o aktivnosti pod površjem Jupitrove lune Evropa so astronomi pridobili s posnetkov, ki jim jih je posredoval Hubblov vesoljski teleskop. Ta izjemna naprava, ki je s svojim rezultatom že pred časom presegla vsa pričakovanja, ki so jih imeli astronomi ob njegovem lansiranju v vesolje leta 1990, je bila tudi tokrat odločilna za včeraj objavljena nova spoznanja o našem daljnem planetarnem sosedu.
Foto: Nasa
Že spomladi je na Hubblov teleskop na svojo izjemnost opozoril z odkritjem 13,4 milijarde svetlobnih let oddaljene galaksije, s čimer je skoraj presegel meje lastnih zrcalnih zmogljivosti.Tedaj smo v Delu poročali, da je Hubble znanstvenikom priskrbel podatke, kakršne naj bi zmogel posredovati šele njegov skorajšnji naslednik, vesoljski teleskop Jamesa Webba.
