Tiskane izdaje
Z Matevžem sva se spoznala pred mnogimi leti. Pisal je knjigo o Zgornji Savinjski dolini. Prosil me je, ali bi lahko kaj napisal o podnebnih značilnostih tega območja. Knjigo seveda še imam. Od takrat je preteklo že mnogo Savinje po strugi. Vmes sva bila še parkrat v stikih.
Slišal sem o njegovem letenju, o meritvah, o birokratskih težavah pri prečkanju nekaterih območij na Zemlji. Zakaj bi si nekdo želel obkrožiti Zemljo v majhnem letalu, sam, na robu tveganja za svoje življenje?! Morda na prvi pogled res nespametno početje. A po drugi strani sem sam prišel do podobnih občutkov, ko sem začel kolesariti. Kraje, kjer sem bil že prej, pa ne enkrat, sem začutil povsem drugače. Temeljiteje. Predihal sem vsak klanec, užival na vsakem spustu. Ko se ti odpre lep razgled, se ustaviš in se nagledaš, ko te pogreje sonce, se mu prepustiš. Rad imam to našo Zemljo, rad imam Slovenijo. Rad imam naravo in zato jo rad občutim na polno.
Pa mi oprosti, Matevž, če sem udaril v prazno, ampak najbrž je pri tebi tudi podobno. Ko si stisnjen v tisti majhni kabini nekaj kilometrov nad nami, se ti odpirajo pogledi, ki so nam skriti, ki so bili skriti tudi tebi, dokler nisi poletel. Na eni strani lahko občuduješ osupljive lepote našega planeta, na drugi pa vidiš tudi grozljive posledice najpametnejšega bitja na Zemlji in njegove« civilizacije«. Tako naravo občutiš na polno, z vsemi nevarnostmi, ki nate prežijo v zraku. Kar nam je dano na tem planetu, je res dragoceno. Ali se tega sploh zavedamo? Najbrž se ne, ker bi sicer manj uničevali.
Leteti kot ptič je davna človeška želja. Zgodovina letalnih poskusov je dolga. Od prvih nerodnih poletov bratov Wright do našega Edvarda Rusjana in še in še. Seveda človek nikoli ni zares poletel, si je pa omislil naprave, s katerimi se lahko vsaj za nekaj časa poistoveti s ptiči. Nekateri prisegajo na padala, pa na zmaje, drugi so zagreti za jadralna letala. Nekaterim je tudi to premalo, saj jim šele motorni pogon omogoča daljše polete, letijo lahko tudi takrat, ko jih narava ne bi spustila v zrak.
Ptiči letijo vsak dan. Za preživetje, tako kot mi hodimo. Ali je tudi človeško letenje stvar preživetja? No, pustimo na stran vse, ki dejansko imajo službe zaradi razvitega letalskega prometa. Lahko pa bi rekli, da je za marsikoga letenje postalo nuja, preživetje. Danes tu, jutri na drugem koncu sveta. Tudi Matevž leti. Ali leti za zabavo ali zaradi česa drugega? Če hočeš leteti dobro, si moraš nabrati izkušnje. Ure in ure v letalu so potrebne, da zmoreš potem kaj več. Lahko je to zabava, da potem lahko s svojim letenjem narediš tudi kaj »konkretnega«. Ko se zabava spremeni v nekaj, kar koristi tudi drugim. Toda, ali ni nekaj najlepšega, če je »služba« ali pa projekt, ki ga spelješ in imajo od njega tudi drugi nekaj, hkrati tvoj hobi, zabava? Koliko nas je takih na svetu, kaj? Seveda hobi ne pomeni, da je vse lahko in preprosto.
Največkrat leti sam − mala letala so narejena za največ dva. Tudi če imajo motor, so to krhke stvarce, zelo odvisne od vremena. Čutiš vsak zračni vrtinec, dviganje, zračne valove. Nebogljen si, če priletiš v območje, kjer se ti led nabira na letalu in ti večkrat poveča težo. Zato so tako dragocene informacije o tem, kakšne vremenske razmere te čakajo na poti. Držimo pesti, da bo vreme Matevžu naklonjeno. Da mu bo samo naklonjeno na vsej poti − ali je to sploh realno pričakovati? Najbrž ne. Kje in kdaj bo mešalo štrene, seveda zdaj ne vemo. Upam, da bomo to ugotovili pravočasno, da bo končna ugotovitev, da »znamo kdaj tudi vreme prinesti okoli«.
***
Andrej Velkavrh je meteorolog, zaposlen na Arsu, ki v slovenske domove redno vstopa z vremenskimi napovedmi na nacionalki, obenem pa je tudi član ekipe GLWF2016.
Ekipo GLWF smo povabili k pisanju blogov. Sledite še zapisom Griše Močnika, Domna Graufa, Borisa Mikuža in Petre Draškovič Pelc. Z oddaljenih kotičkov sveta pa se bo oglasil tudi Matevž Lenarčič.
***
Interaktivna grafika
Podvig Matevža Lenarčiča in ekipe GLWF2016 boste lahko v živo spremljali tudi na naši spletni strani v interaktivni grafiki, ki smo jo pripravili za ta namen. V njej lahko že zdaj najdete vse ključne informacije o pripravah, poteku, namenu in ciljih projekta, sodelujoči ekipi, pa tudi o njihovih prejšnjih podvigih. Po vzletu Lenarčičevega letala, predvidenem za ponedeljek, 21. marca, ob 6. uri, pa boste lahko v grafiki spremljali potek leta in meritve črnega ogljika ter prebirali bloge članov ekipe GLWF2016 ter si ogledali posnetke s poti.
