Marihuana – tveganje za razvoj shizofrenije

Škodljivi učinki kanabisa na zdravje, še posebej mladostnikov, so v javnosti podcenjeni, opozarjajo nevroznanstveniki.

ned, 28.01.2018, 10:00

Opozorilo slovenske psihiatrinje

Specialistka psihiatrije Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja: »Otroci in mladostniki so v primerjavi z odraslimi bolj ranljivi. V obdobju otroštva in mladostništva namreč možgani še dozorevajo, njihov razvoj še ni končan. Tako so učinki in posledice kanabisa pri njih drugačni kot pri odraslih. Možganske strukture, ki dozorijo in se razvijejo nazadnje, so predeli možganske skorje, ki nadzorujejo izvršilne ali višje funkcije, zaradi česar pri mladostnikih pogosto opažamo pomanjkanje samoobvladanja in slabši nadzor vedenja. Njihovo vedenje je zato pogosto impulzivno in tvegano. Ko se spoprijemajo z zapletenimi nalogami, se odločajo slabše in slabše ocenijo posledice, neredko opažamo tudi, da neoptimalno načrtujejo in presojajo ter se v primerjavi z odraslimi odzivajo bolj čustveno kot racionalno. Vse te značilnosti skupaj z veliko dostopnostjo kanabisa, nekritičnim in neodgovornim oglaševanjem ter stališčem družbe o neškodljivosti kanabisa prinašajo večje tveganje za rabo te droge pri mladostnikih. Izsledki raziskav poleg tega kažejo, da čim zgodnejši je prvi stik s kanabisom, tem večje je tveganje za težave, med katere spada tudi odvisnost. Zato bi bilo treba na tem področju za ozaveščanje storiti več.«

Uživanje marihuane v najstniškem obdobju je pomemben dejavnik tveganja za pojav shizofrenije in ima lahko pogubne učinke na razvijajoče se možgane mladostnikov, opozarja nevroznanstvenik prof. dr. R. Douglas Fields, vodja laboratorija za raziskave živčnega sistema in nevroplastičnosti možganov na Univerzi v Marylandu.

»Hkrati s prizadevanji za legalizacijo marihuane so v javnosti vse pogostejša povsem nekritična stališča do učinkov te rastline. Zaradi navidezno nenevarnih stranskih učinkov se potencialno škodljiv vpliv kanabisa na zdravje močno podcenjuje,« ugotavlja dr. Fields v članku, ki je izšel v letošnji prvi številki revije Scientific American Mind.

Rezultati raziskav, o katerih so razpravljali na nedavnem 27. svetovnem psihiatričnem kongresu v Berlinu, to zaskrbljenost povečujejo. Prof. dr. Hannelore Ehrenreich z Inštituta Maxa Plancka za eksperimentalno medicino v Göttingenu je predstavila študijo, opravljeno na 1200 bolnikih z diagnozo shizofrenije. S sodelavci so analizirali obsežen razpon genetskih in okoljskih dejavnikov tveganja za razvoj te hude duševne bolezni, in ugotovili, da se pri ljudeh, ki so uživali marihuano pred 18. letom, shizofrenija razvije približno deset let prej kot pri drugih.

»Pogostejše je uživanje kanabisa, kažejo podatki, pri zgodnejši starosti se shizofrenija pojavi. Kot je pokazala študija, niti uživanje alkohola niti genetski dejavniki ne napovedujejo zgodnejšega razvoja psihoze, uživanje marihuane pa nedvomno ga,« je poudarila prof. Ehrenreich.

Uporaba marihuane – mlajši si, bolj ti škodi

Prvi namigi o možnih dolgoročnih posledicah uživanja marihuane so v šestdesetih letih preteklega stoletja prišli z Jamajke, kjer so zdravniki opazili, da se pri rastafarijancih, med katerimi je uživanje marihuane zelo razširjeno, nadpovprečno pogosto pojavljajo psihotične bolezni. Domnevo o škodljivih učinkih te droge so potrdile raziskave, ki jih je v osemdesetih letih vodil prof. dr. Robin Murray na Inštitutu za psihiatrijo pri Kraljevem kolidžu v Londonu. Murrayeve študije so namreč pokazale, da je pri bolnikih s shizofrenijo ali neko drugo vrsto psihotične motnje kar dvakrat večja verjetnost, da so bili redni uživalci marihuane, kot pri ljudeh brez duševne bolezni.

»Ni dvoma,« je na kongresu v Berlinu poudaril prof. Murray, »da uživanje marihuane pri mladih poveča tveganje za razvoj shizofrenije.« Ob tem je navedel rezultate desetih obsežnih raziskav, ki so pokazale statistično pomembno povezavo med uživanjem marihuane in pojavom psihotičnih motenj. »Čim več kanabisa človek uživa in čim bolj močen je, tem večje je tveganje,« je dejal in opozoril, da so čedalje močnejše nove vrste marihuane še posebej nevarne.

Raziskave zanikajo trditve zagovornikov marihuane

»Malo verjetno je, da bodo ta nova spoznanja splošno sprejeta,« ugotavlja prof. Fields. Denimo, Paul Armentano, namestnik direktorja NORML, organizacije, ki v ZDA zagovarja legalizacijo marihuane za odrasle, pravi, da so razpoložljivi podatki še daleč od dokončnih, zlasti glede možnih vzročnih povezav. »Pogostejšemu uživanju marihuane v javnosti ni sledilo proporcionalno večje pojavljanje shizofrenije oziroma psihotičnih motenj,« dodaja Armentano.

Povsem drugače meni prof. dr. Beat Lutz, nevrokemik na Univerzi v Mainzu, ki je na berlinskem kongresu opisal mehanizme, na temelju katerih povzroča kanabis škodljive učinke v možganih mladih ljudi. Glavna psihoaktivna snov v marihuani, D-9-tetrahidrokanabinol (THC) moti normalen pretok signalov med možganskimi celicami – proces, ki ga običajno uravnavajo kemične spojine, imenovane endokanabinoidi.

»Te spojine so naravno prisotne v telesu in aktivirajo nekakšno celično varnostno stikalo, kanabinoidni receptor tipa 1 oziroma receptor CB1,« pravi dr. Lutz, »kar ohranja možgansko vzburjenje na normalni ravni.« Premalo endokanabinoidne signalizacije vodi v pretirano vzburjenje živčnega sistema, kar lahko povzroči nastanek anksioznih motenj, impulzivnosti in epilepsije. Preveč endokanabinoidne aktivnosti pa ima nasprotni učinek in lahko, na primer, spodbudi pojav depresije. Motnje v informacijskih tokovih, ki jih upravlja endokanabinoidni sistem, so povezane tudi s pojavom psihoz.

THC bolj škodljiv od naravnih endokanabinoidov

THC deluje drugače kot endokanabinoidi. V telesu se namreč ne razgradi tako hitro kot naravni endokanabinoidi, pravi prof. Lutz, ki opozarja, da ta dolgotrajna aktivacija povzroča motnje v možganih. Nizki odmerki THC lahko zmanjšajo anksioznost, vendar jo lahko visoki odmerki zvišajo, kronična čezmerna stimulacija receptorjev CB1 s THC pa izklopi naravni telesni endokanabinoidi sistem, tako da zmanjša število receptorjev CB1 na nevronih.

Poleg tega zadnje raziskave, opravljene na Inštitutu za fiziološko kemijo pri Univerzitetnem kliničnem centru v Mainzu, razkrivajo, da imajo mitohondriji – organeli v celicah, ki ustvarjajo energijo za celični metabolizem – tudi receptorje CB1. THC zavira mitohondrijsko aktivnost, kar zmanjšuje vitalno oskrbo z energijo, dodaja prof. Lutz. Morda je najbolj kritično, meni, da lahko prekinitev endokanabinoidega sistema v možganih, ki jo povzroča THC, pri najstnikih ovira najpomembnejše nevrološke razvojne procese, ki vključujejo receptorje CB1, in tako trajno okvarijo možgansko komunikacijo.

»Kot zdravniki moramo jasno povedati, kaj se dogaja, in podatke, ki dokazujejo, da je uživanje marihuane pomemben dejavnik tveganja za pojav psihoze, predstaviti javnosti,« poudarja tudi prof. dr. Peter Falkai, psihiater v Centru za nevroznanost na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu.

Slovenija: varljivo prepričanje o neškodljivosti se krepi

Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič
, specialistka psihiatrije z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Ljubljani, ob tem opozarja, da se zadnja leta zmanjšuje delež mladostnikov, ki prepoznavajo uporabo kanabisa kot tvegano za zdravje, še posebej ko gre za eksperimentiranje ali občasno uporabo.

»Žal je veliko mladostnikov, pa tudi odraslih, še vedno prepričanih, da je ta droga varnejša v primerjavi z drugimi, da ne povzroča odvisnosti in da ima celo dobrodejne učinke,« pravi Lovrečičeva in dodaja: »Taka stališča med mladostniki so napovedni dejavnik za porast uporabe, h kateri pripomoreta še velika razpoložljivost in dostopnost. Slovenija ima že danes po razširjenosti uporabe kanabisa med mladostniki nezavidljive rezultate, kar je zagotovo tudi posledica zavajajočih in nekritičnih sporočil širše družbe. Uživanje marihuane je tvegano za zdravje, potencialni škodljivi učinki pa so v širši javnosti podcenjeni.«

Prijavi sovražni govor