Tiskane izdaje
Ni dolgo, kar se je beseda mikrobiom pojavila v našem vsakdanu. Šele nekaj let je, odkar spoznavamo njegovo vlogo v nas samih, lani približno ob tem času smo slišali, da obstaja tudi planetarni mikrobiom, te dni pa smo izvedeli, da imajo tudi mesta svoj mikrobiom – in znotraj njih še pisarniška okolja svojega.
Kakšni so ti pred kratkim odkriti urbani mikrobiomi, kaj počno in kakšna je njihova vloga v našem življenju? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti študija, pred dnevi objavljena v najnovejši številki revije mSystems, ki jo izdaja Ameriško društvo za mikrobiologijo. V treh različnih naseljih – v Flagstaffu na severu Arizone, v San Diegu v Kaliforniji in v Torontu v Kanadi – so raziskovalci z univerze Severna Arizona kar eno leto sledili nevidni mikrobiomski sliki teh mest in še posebno pisarniških okolij v njih.
K raziskavi so jih spodbudili rezultati ene prvih takih študij, opravljene pred meseci v Braziliji, državi z več megavelemesti. Ob napovedi, da bo že čez dobra tri desetletja vsaj tri četrtine prebivalstva na Zemlji živelo v mestih, se namreč postavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na zdravje ljudi. Bodo razmere, ko bo veliko več ljudi živelo na precej manjšem prostoru, sprožile povečanje infekcijskih bolezni?
Mikrobiologi so se v iskanju odgovora v Braziliji lotili raziskave, v kateri so preiskovali, katere bakterije in mikrobi se pojavljajo pretežno v natrpanih velemestih in kako se ta mikrobiomska slika razlikuje od mikrobiomov na podeželju.
Mestne in podeželske bakterije
Ko so primerjali, katere mikrobe in bakterije so našli na kljukah, kuhinjskih pultih in tleh, po stenah in vratih v podeželskih in mestnih domovih, se jim je pokazala zanimiva slika. V mestu so na teh površinah našli večinoma bakterije, ki navadno živijo v ustih ter na koži rok in podplatov. Na podeželju pa je bilo na teh površinah veliko več bakterij, ki sicer živijo na prostem, v naravi.
Seveda se je postavilo vprašanje, ali je prav odsotnost teh mikrobov iz zunanjega, naravnega okolja v mestnih domovih kriva za povečanje števila določenih bolezni v mestih, na primer astme. Preden bi z zanesljivostjo lahko tako sklepali, je bilo treba opraviti še več raziskav, ki bi bolj osvetlile mikrobiom mesta.
Si je ta v različnih mestih podoben? Ne, odgovarja pred dnevi objavljena zgoraj omenjena študija arizonskih raziskovalcev. Ugotovili so, da se mikrobi v domovih ne razlikujejo le po tem, ali gre za dom na podeželju ali v mestu, ampak tudi med domovi v različnih mestih. Mesta imajo torej poleg drugih pečatov, od znamenitosti do lege in podobnega, tudi svoj mikrobiomski pečat, ki jih loči od drugih mest.
Mikrobiomski pečat mesta
Zanimivo je, da se ta pečat odtiskuje na mikrobiomih tako rekoč vseh domov v nekem mestu. Poleg prebivalcev nekega mesta je torej treba v mestih upoštevati še prebivalstvo bakterij. Te v urbanih okoljih očitno sestavljajo bakterijske skupnosti, ki se razlikujejo od mesta do mesta. V posameznem mestu so bakterijske skupnosti precej enotne, vendar obstaja tudi razlika: bakterijske skupnosti v pisarnah, v delovnem okolju, v katerem odrasli preživijo večji del dneva, so bistveno drugačne od bakterijskih skupnosti v domovih ljudi.
In v čem se mikrobiomi pisarn razlikujejo od mikrobiomov zasebnih stanovanj? V omenjeni raziskavi so odkrili, da imajo pisarniški mikrobiomi v primerjavi z domačimi drugačen izvor. Večina mikrobov, ki so jih raziskovalci odkrili v pisarnah, namreč izvira s človeške kože, bodisi kože rok ali podplatov. Na stenah pisarn so tako našli najmanj različnih bakterij, največ raznovrstnih pa jih je bilo na tleh. To velja za vsa pisarniška okolja, ne glede na velikost in intenzivnost uporabe teh pisarn.
Uniformirani pisarniški mikrobiomi
Pri tem ne gre za neko naključno ugotovitev, poudarjajo raziskovalci. Bakterijam in mikrobom so v devetih pisarniških okoljih v omenjenih treh mestih sledili vse leto. V vsaki pisarni so namestili »pasti« za mikrobe in bakterije na tla, stene in strop hkrati s senzorji za beleženje svetlobe in temperature. V »pasti« na tleh se je ujelo veliko več bakterij in mikrobov kot v pasti na stenah in stropu. A to je bilo pričakovano, saj verjetno veliko teh mikroorganizmov prinesemo v prostor na podplatih čevljev, na tleh pa se znajdejo tudi s smetmi in drobnarijami, ki padejo z miz in polic.
Vir bakterij in mikrobov so lahko tudi pisarniški uslužbenci, zato so raziskovalci pod drobnogled vzeli tudi njih. Pri enajstih uslužbencih so zbirali vzorce mikrobioma z njihove kože, nosu, ust in izločkov. Prav tako so preiskovali stanovalce domov v vseh treh mestih, kjer so ugotavljali njihov mikrobiom.
Kaj so odkrili? Predvsem to, da je človek med glavnimi viri mikrobioma v pisarnah. V enajstih pisarniških okoljih je bila človeška koža vir kar četrtine vseh bakterij in mikrobov. Pri tem razmere v prostoru, kot so temperatura in vlažnost, niso imele bistvene vloge. Edina posebnost, ki so jo odkrili, je bila, da so imela pisarniška okolja v Flagstaffu v Arizoni pestrejšo mikrobno skupnost kot tista v Torontu in San Diegu, vendar raziskovalci ne znajo pojasniti, zakaj je tako.
Presenetljivo spoznanje
Spoznanje, da imajo mesta svoj mikrobiomski pečat, je za biologe in tiste, ki poznajo sestavo mikrobiomov v organizmih, dokaj nepričakovano, poudarja avtor raziskave John Chase. Mikrobiomi posameznih ljudi se namreč zelo razlikujejo, zato so bili raziskovalci presenečeni nad tolikšno uniformiranostjo mikrobioma človeških bivališč in samih mest.
To spoznanje je pravzaprav naključni rezultat raziskave, saj so se je lotili zato, da bi bolje razumeli vpliv mikrobov na zdravje prebivalcev v urbanem okolju oziroma v zgradbah. V razvitem svetu namreč čedalje več ljudi preživlja vedno več časa v različnih zgradbah, od pisarn, bivališč do podzemnih železnic, postajaliških zgradb in podobno. V ZDA večina prebivalstva v mestih preživi kar 90 odstotkov svojega časa v prostorih in le deset odstotkov na prostem. Vprašanje, kako mikrobi v zaprtih prostorih vplivajo na zdravje ljudi oziroma v kakšni mikrobni skupnosti bivajo ljudje v zaprtih prostorih, je zato vse pomembnejše.
»Tisti, ki se ukvarjamo z urbanim prostorom oziroma z zgrajenim okoljem, želimo doseči točko, ko bi lahko z gotovostjo izjavili, kaj je normalen obseg mikrobne aktivnosti, ki dobro vpliva na ljudi v zgrajenih okoljih, in kdaj postane ta škodljiv. Skratka, zanima nas, kdaj mikrobna skupnost v grajenih okoljih vsebuje tudi patogene organizme in kdaj ne. Spoznanje, da imajo mesta svoje posebne mikrobne skupnosti, nam odpira pot do odgovora,« je prepričan John Chase.
