Tiskane izdaje
Meteoriti so kamni, ki padejo na Zemljino površje iz vesolja. Nazadnje so nas močno vznemiril 15. februarja 2013, ko se je nad ruskim mestom Čeljabinsk razletel manjši asteroid.
V atmosfero je priletel z energijo enako 26−33 atomskih bomb nad Hirošimo. Sproščena energija je povzročila udarni val, ki je poškodoval 7200 objektov in 1500 prebivalcev. Nekaj sekund za tem je v okolici mesta padlo na stotine fragmentov asteroida − meteoritov. Vendar nobeden izmed njih ni povzročil škode. S tem dogodkom se je vrnila zavest, da asteroidi predstavljajo grožnjo iz vesolja. Na grožnjo pa se lahko pripravimo le, če jo razumemo: tako torej, da raziskujemo meteorite in asteroide.
Velika večina meteoritov je sestavljena iz zelo starih kamnin. Zato z raziskavami meteoritov med drugim pridobimo informacije o začetkih nastajanja našega Osončja. Nekoliko mlajše starosti so meteoriti, ki prihajajo z Marsa, poznamo pa tudi meteorite z Lune. Zaradi tega ima vsak meteorit izjemno znanstveno vrednost.
Po podatkih iz spletne baze podatkov The Meteoritical Society je trenutno (marec 2017) vseh doslej znanih meteoritov 55.910. Velika večina jih spada med tako imenovane najdbe. To so meteoriti, katerih padec na zemeljsko površje ni bil opazovan. Le 1171 meteoritov spada med tako imenovane padce − meteorite, o katerih je znano, kdaj in kje so padli na Zemljo.
Od vseh znanih meteoritov je kamnitih meteoritov (skupno padcev in najdb) daleč največ (94,6 odstotka), medtem ko je železovih meteoritov 4,4 odstotka, kamnito-železovih pa le en odstotek. Za preostale najdbe (0,1 odstotka) pa bodisi ni nedvoumnih dokazov, da gre za prave meteorite, bodisi še niso klasificirane. Meteorite poimenujemo po mestu padca ali najdbe.
Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju.
Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kilograma.
Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit.
Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit − Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 nihče ni ugotovil, da gre za meteorit.
Po nekaterih ocenah pade na površino velikosti Slovenije meteorit z maso sto gramov vsaki dve leti. Zato ni dvoma, da jih leži še več in »čakajo«, da jih kdo najde. So pa precej občutljivi za vremenske vplive. Če jih ne najdemo dovolj hitro, lahko povsem razpadejo. Zato velika večina najdb prihaja iz sušnih puščavskih območij − predvsem Antarktike in Severozahodne Afrike.
Kako torej prepoznamo meteorite?
V splošnem jih je težko ločiti od zemeljskih kamnin. Navajam nekaj preprostih tehnik, s katerimi lahko hitro ugotovimo, ali gre lahko za potencirani meteorit ali ne. Dokončno sodbo prepustite strokovnjakom. Brez ustreznih laboratorijskih analiz ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je kamen meteorit.
Oblika meteoritov
Meteoriti niso nikoli povsem okrogli, prav tako niso oglati. Ne vsebujejo lukenj ali kakšnih špic. Navadno imajo rahlo zaobljeno obliko z vdolbinicami, imenovanimi regmaglipti, ki so najbolj običajno centimetrskih velikosti. Težava je, da jih je mnogo ležalo na površju daljše obdobje, preden so jih našli, korozija pa jih je deloma ali povsem uničila, zato so pogosto videti »rjasti«. Več primerov, kakšni so lahko videti, najdete na tej povezavi.
Zunanjost kamnitih meteoritov prekriva temna žgalna skorjica s posebnimi vdolbinicami, imenovanimi regmaglipti. Foto: osebni arhiv Bojana Ambrožiča
Železovi meteoriti so lahko bolj kompleksnih oblik. Tudi tu površino meteoritov prekrivajo regmaglipti. Meteoriti so del zbirke železovih meteoritov Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Foto: osebni arhiv Bojana Ambrožiča.
Barva meteoritovZunanjost kamnitih meteoritov prekriva črna ali temno rjava žgalna skorjica, notranjost kamnitih pa je bela ali bež. Železovi meteoriti so prav tako na zunaj črni, a navadno le v primerih, ko gre za sveže najdbe. Tisti, ki so bili dalj časa izpostavljeni kemijskemu preperevanju, so značilne oranžno rjave − rjaste barve, zaradi česar jih je zelo težko ločiti od naravnih železovih mineralov. Notranjost železovih meteoritov je značilno kovinsko siva.
Kamniti meteoriti so zunaj črne, znotraj svetle barve. Če je preperel, je tudi notranjost lahko bež oziroma svetlo rjavkaste barve. Sliki zgoraj: meteorit Jesenice. Slika spodaj: zbirka kamnitih meteoritih v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Foto: osebni arhiv Bojana Ambrožiča.
Prepereli železovi meteoriti so zunaj rjaste barve − notranjost pa je še vedno prvotne kovinsko sive barve. Foto: osebni arhiv Bojana Ambrožiča.
GostotaVelika večina meteoritov ima znatno višjo gostoto od zemeljskih kamnin. Hondritni meteoriti, ki so daleč najbolj pogost razred meteoritov, imajo gostoto med 3,3 g/cm3 in 3,6 g/cm3, medtem ko ima apnenec (najbolj pogosta kamnina v Sloveniji) gostoto le okrog 2,6 g/cm3.
Razlika morda ni velika, vendar ko meteorit potežkate, se nedvomno začudite, kako nenavadno težak je. Gostoto preprosto izračunate tako, da domnevni meteorit najprej stehtate. Potem ga potopite v vodo in izmerite, kolikšen volumen jo je izpodrinil, in s tem določite prostornino. Gostota je masa (v gramih) deljeno z volumnom (v kubičnih centimetrih). Železovi meteoriti imajo gostoto od 7 do 8 g/cm3.
Magnetnost
Prisotnost železa v meteoritih povzroča, da so vsi meteoriti vsaj rahlo magnetni. Zato je test magnetnosti verjetno najbolj pomemben terenski test, ki nam lahko hitro pove, ali gre za meteorit ali ne. Torej če kamen, o katerem sumimo, da je meteorit, ni magneten, smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani, da ni meteorit. Nikakor pa ne velja obratno! Nekatere vrste žlinder so lahko tudi zelo magnetne. V resnici obstajajo tudi meteoriti, ki niso magnetni, ampak spadajo med take izjemne redkosti, da skorajda ni verjetnosti, da bi našli kakšnega. Za test magnetnosti priporočam uporabo magnetov iz redkih zemelj. Zaradi prisotnosti železa se meteorite da uspešno zaznati tudi pod zemljo z detektorji kovin.
Test s črto
Železovo rudo je mogoče ločiti od meteoritov s pomočjo testa puščanja sledi. To naredimo tako, da kamen podrgnemo po hrapavi (spodnji) površini kopalniške keramične ploščice. Če tega nimamo, lahko podrgnemo po spodnji strani skodelice. Železova ruda bo pustila okrasto ali črno sled. Meteoriti pa navadno ne puščajo sledi.
V veliki večini primerov najdb domnevnih meteoritov se izkaže, da ne gre zanje, ampak za razne umetne materiale in zemeljske kamnine. Najpogosteje se meteoriti zamenjujejo za različne vrste žlinder in za železovo rudo, imenovano limonit. Nahajališč obojega je pri nas precej. Zato bodite zelo skeptični, če ste našli domnevni »meteorit« na območjih nekdanjih rudnikov ali pa predelovalnic železa, kot so npr. Kropa, Železniki itd.
Domnevni meteoriti, ki sem jih dobil od različni najditeljev:
Meteoriti niso nikoli takšnih kompleksnih oblik, nikoli ne vsebujejo izstopajoče štrlečih delov ali lukenj. Foto: Božica Vajs
Meteoriti niso nikoli v obliki kvadra.
Meteoriti niso nikoli povsem okrogli. Foto: Miran Kent
Tipičen primer bobovca − železove rude, ki se jo pri nas zelo pogosto zamenjuje za meteorite.
***Bojan Ambrožič je magister inženir geologije, zaposlen na Institutu Jožef Stefan, in avtor spletnega bloga, ki ga piše izključno iz močne strasti in veselja, pa tudi zato, ker mu omogoča, da ima »v lasti« majhen košček interneta, kjer je svoboden.
