Mikroplastika ogroža Antarktiko

Raziskovalci z britanske univerze Hull in britanskega centra za raziskave Antarktike so ugotovili, da je mikroplastike v okolju na Antarktiki kar petkrat več, kot so menili do zdaj. To ugotovitev, podprto s podatki, so objavili v najnovejši številki revije Science of the Total Environment.

Termin mikroplastika zajema neznatne kroglice plastike, ki se v okolju večinoma znajdejo zaradi zavrženih kozmetičnih izdelkov, oblačil in plastičnih steklenic. Že prej so raziskave pokazale, da se mikroplastika kopiči v ledenih gorah in ledeni skorji in se seseda na morsko dno in na plaže povsod po svetu. Po podatkih Združenih narodov je tako v oceanih že vsaj 51 bilijonov delcev mikroplastike, kar je petstokrat več, kot je zvezd v naši galaksiji. Ti delci tam ogrožajo številne morske organizme.

Mikroplastika v morja in oceane večinoma zaide z odpadno vodo. Kot piše v članku, pa se je zdaj pokazalo, da ta plastika prodira celo skozi Antarktični obtečajni tok, za katerega je do zdaj veljalo, da je neprehoden.

»Antarktika je veljala za izolirano, odmaknjeno in nedotaknjeno divjino. Njen ekosistem je zelo občutljiv, z morskim življem, ki se večinoma prehranjuje s planktonom,« opozarja vodilna avtorica članka dr. Catherine Waller.

Sodeč po podatkih v članku je Južni ocean, ki predstavlja 5,4 odstotka morja na našem planetu, še posebej ogrožen – ne le zaradi odpadne mikroplastike, ampak tudi zaradi povečanega ribolova, večjega splošnega onesnaževanja in zaradi vse več tujih invazivnih vrst organizmov. Dodatno breme so učinki podnebnih sprememb in z njimi povezano zakisanje morske vode.

Raziskovalci za zdaj ne morejo natančno oceniti, kolikšno tveganje za organizme v Južnem oceanu prinaša mikroplastika. »Večje kose plastike na Antarktiki opažamo že trideset let in vemo, da lahko povzroča hude težave številnim živalim, če zaide med njihovo hrano. Učinkov mikroplastike pa še ne poznamo, zato je toliko bolj pomembno, da zadevo čim prej raziščemo, ko je še kolikor toliko obvladljiva,« opozarja soavtorica članka, biologinja dr. Claire Waluda.