Mikroplastika onesnažuje tudi slovensko morje

Nevarno onesnaževalo, ki s seboj prenaša patogene vrste mikroorganizmov.

pon, 06.11.2017, 11:00
Mikroplastika v vodi učinkovito veže nase obstojna organska onesnaževala, po drugi strani pa sprošča aditive, dodane plastiki med proizvodnjo.

Plastika nas danes spremlja na vsakem koraku. Toda ali se zavedamo, da razpada na zelo majhne koščke, tako imenovano mikroplastiko, ki ima številne negativne vplive na morski ekosistem? V Sloveniji so bile opravljene prve obsežnejše raziskave mikroplastike v morju.

Pokazalo se je, da se pojavlja v velikih koncentracijah in tudi, da prenaša s seboj patogene vrste mikroorganizmov. To odpira vprašanje varnosti naših obalnih kopalnih voda.

Mikroplastika je sodobno onesnaževalo, ki ga je z naraščajočo proizvodnjo plastike čedalje več. Pod pojmom mikroplastika se skrivajo majhni delci plastike, veliki od 300 mikrometrov do 5 milimetrov. Ti nastajajo z razpadanjem večjih kosov plastike pod vplivom različnih fizikalno-kemijskih dejavnikov (sekundarna mikroplastika) ali pa so že načrtno proizvedeni v tako majhnih velikostih (primarna mikroplastika), kot na primer plastični peleti iz industrije plastike, plastični delci, ki se dodajajo kozmetičnim izdelkom ali abrazivnim sredstvom.

Po nekaterih ocenah v svetovna morja in oceane vsako leto zaide 8 milijonov ton plastičnih odpadkov, ki nato razpadajo na vedno manjše koščke, in 1,5 milijona ton primarne mikroplastike. Dejstvo je, da bodo te številke le še naraščale, če ne bomo takoj ukrepali. Tega se zaveda tudi evropska komisija, ki je financirala že kar nekaj razvojno-raziskovalnih projektov o tej temi.

Mikroplastika pod mikroskopom.

Eden takih, ki je obravnaval mikroplastiko v Jadranu, je lani končani mednarodni projekt DeFishGear, financiran iz programa IPA Adriatic. Med glavnimi nalogami projekta je bil razvoj metodologij za spremljanje onesnaženosti Jadranskega morja z mikroplastiko in njihovo pilotno testiranje. Onesnaženje z mikroplastiko smo spremljali na treh vrstah vzorcev, in sicer v morski vodi, obalnih sedimentih in morskih organizmih, s čimer smo preverili tudi vpliv mikroplastike na organizme.

Tako celostno zasnovana študija, ki bi sočasno obravnavala mikroplastiko na različnih ravneh, v Evropski uniji še ni bila opravljena. S tem projektom je EU pridobila množico koristnih podatkov o količinah plastičnih odpadkov, zbranih tudi v podatkovni bazi (defishgear.izvrs.si/defishgearpublic), ki bodo dobra podlaga za nadaljnje oblikovanje politike upravljanja z morskim okoljem. Vsi uporabniki Jadranskega morja pa smo prišli do koristnih informacij o onesnaženju našega morja s plastiko.

Podatki tudi iz našega morja

V projektu smo na Inštitutu za vode RS zbirali podatke o onesnaženju z mikroplastiko tudi v slovenskem morju. Ugotovili smo, da se koncentracije mikroplastike v vodi gibljejo od 250.000 do več kot milijona delcev na kvadratni kilometer. Koncentracije so bile primerljive s tistimi, izmerjenimi v nekaterih drugih delih Sredozemskega morja, pri čemer je variabilnost med vzorci pogosto zelo velika.

Razporejanje mikroplastike po morjih je namreč odvisno od geomorfologije, hidrodinamike in številnih človeških dejavnikov. Poleg tega na trenutne količine mikroplastike, ki jih zajamemo z vzorčenjem, močno vplivajo vremenske razmere. Zato so kontinuirane večkratne ponovitve meritev nujne za ocenjevanje stanja onesnaženosti, ki pa se žal še ne izvaja.

Mikroplastični delci, posneti z mikroskopsko kamero. Foto: Arhiv Inštituta za vode

Stanje onesnaženosti bi bilo treba spremljati, saj mikroplastika na različne načine škoduje morskemu ekosistemu. Škodljivi učinki se kažejo tako s kemijskega kot biološkega vidika. Mikroplastika v vodi namreč učinkovito veže nase obstojna organska onesnaževala, po drugi strani pa sprošča aditive, dodane plastiki med proizvodnjo. Delce mikroplastike morski organizmi nehote zaužijejo in s tem tudi kemikalije, vezane nanje. Mikroplastika je bila identificirana na različnih ravneh prehranjevalne verige, celo pri najmanjših planktonskih organizmih.

V oradah, morskih listih in cipljih

Mikroplastiko v morskih organizmih v Sloveniji smo na Inštitutu za vode preverjali na treh vrstah rib, oradah, morskih listih in cipljih. Izkazalo se je, da so ciplji vsebovali največje količine mikroplastike, medtem ko so bili morski listi najmanj onesnaženi. Rezultat se sklada s prehranjevalnimi navadami rib. Za ciplje je namreč znano, da se radi zadržujejo ob izpustih iz čistilnih naprav, ki v določeni meri prepuščajo mikroplastiko v okolje.

Poleg vezave obstojnih organskih onesnaževal na mikroplastiko se nanjo zelo dobro vežejo tudi mikroorganizmi. Površina delcev mikroplastike je namreč prebivališče za celo vrsto mikroorganizmov. Ti tvorijo na mikroplastiki tanek sloj, ki ga imenujemo biofilm. Pogosto se bakterijska združba biofilma mikroplastike po raznovrstnosti razlikuje od bakterij, ki sicer živijo v določenem delu morja. Delci mikroplastike so tako nišni življenjski prostor za mikroorganizme v morju. Ker so delci mikroplastike majhni in lahki, jih vodni tokovi zlahka prenašajo iz enega dela morja v drugega in tako so prenašalci mikroorganizmov.

Pregled mikrobne združbe na mikroplastiki smo opravili tudi v Sloveniji, kot prvi v Sredozemskem morju. Študija z naslovom »Microplastics as a vector for the transport of the bacterial fish pathogen species Aeromonas salmonicida« je bila pred kratkim objavljena v reviji Marine Pollution Bulletin. V raziskavi raznovrstnosti mikroorganizmov, ki živijo na mikroplastiki, smo v Piranskem zalivu odkrili več kot 30 bakterijskih vrst.

Shema poti mikroplastike v vodi.

Bakterije smo določili tako, da smo iz koščkov mikroplastike izolirali bakterijski dedni material in določili strukturo bakterijske združbe z analizo zaporedja DNK ribosomalnega gena 16 S rRNK. Na mikroplastiki so bile prisotne bakterije iz šestih bakterijskih debel, in sicer modrozelene cepljivke, proteobakterije, planktomicete, bakteroidete, chloroflexi in firmikute. Največ jih je bilo iz razreda gamaproteobakterij.

Pričakovano smo določili prisotnost halofilnih bakterij, ki jih najdemo v slanem morju, zanimivo pa tudi prisotnost bakterij, ki razgrajujejo ogljikovodike, tudi polietilen in polipropilen, najpogostejša gradnika plastike.

Večino bakterijskih vrst smo prvič odkrili v Sredozemskem morju, nekatere od teh bakterij pa so že bile odkrite v drugih svetovnih morjih. Te so do Jadranskega morja verjetno priplavale s koščki mikroplastike ali s čezoceanskimi ladjami.

Prvo odkritje škodljivih bakterij na mikroplastiki

Najpomembnejše pa je bilo odkritje treh bakterijskih vrst iz rodu Aeromonas. Gre za patogene bakterije, ki pri ribah povzročajo bolezen furunkulozo, lahko pa okužijo tudi ljudi. To je prvo odkritje za zdravje škodljivih bakterijskih vrst Aeromonas na mikroplastiki sploh in opozarja na nujnost podrobnejših mikrobioloških analiz rib in vode v Jadranskem morju.

Rezultati naših analiz dokazujejo, da lahko mikroplastika po morju prenaša patogene bakterije, ki so škodljive za ribe. Ko ribe zaužijejo delčke mikroplastike, vstopijo nove bakterijske vrste, tudi patogene, v prehranjevalno verigo. Po zaužitju patogenih bakterijskih vrst se pri vodnih organizmih lahko pojavijo bolezni. V drugi študiji iz tujine pa so na mikroplastiki našli celo bakterije iz rodu Vibrio, ki so patogene tudi za ljudi.

Laboratorij na Inštitutu za vode, kjer raziskujejo mikroplastiko v vodah. Foto: Arhiv inštituta za vode

Iz vrste študij, ki kažejo na vse več znanih škodljivih vplivov mikroplastike, vidimo, da plastika v morju še zdaleč nima le negativnega estetskega učinka, ampak je lahko nevaren odpadek, škodljiv tako za organizme, živeče v morju, kot za ljudi. Zato bi bilo treba izvajati podrobnejše spremljanje in nadzor nad onesnaženjem z mikroplastiko v morju ter začeti sprejemati ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti.

Za zmanjšanje onesnaženosti pa lahko veliko naredi že vsak posameznik, in sicer tako, da pravilno ravna s plastičnimi odpadki, uporablja čim manj plastičnih izdelkov in z zavestjo, da vsak nepravilno odložen plastični odpadek zaradi razpadanja postaja nevaren za vse širši krog organizmov, na koncu tudi za človeka.

Prijavi sovražni govor