Milijoni anketnih raziskav na svetovnem spletu

»Na svetovnem spletu vsak dan poteka več milijonov anketnih raziskav. Priča smo izjemnemu razmahu industrije spletnega anketiranja,« ugotavljata doc. dr. Katja Lozar Manfreda in prof. dr. Vasja Vehovar z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki sta v sodelovanju z dr. Mariem Callegarom, raziskovalcem pri Googlu, pred kratkim pri založbi Sage izdala znanstveno monografijo o metodologiji spletnega anketiranja.

Obsežno delo z naslovom Web Survey Methodology poglobljeno obravnava celoten postopek spletnega anketiranja in podaja praktične napotke, kako pridobiti zanesljive in veljavne podatke. »Spletne anketne raziskave, v katerih anketiranci vprašalnike izpolnjujejo sami na osebnih računalnikih, tablicah in mobilnih telefonih, izvajajo tako strokovnjaki, kot so akademski raziskovalci, statistični uradi in raziskovalci na področju trženja, kakor tudi številni t. i. uporabniki 'naredi sam' (do it yourself – DIY).

Ti najpogosteje nimajo ustreznega metodološkega znanja, zato so podatki, ki jih pridobijo, večinoma slabe kakovosti. Kljub temu nekateri od njih izdelujejo zelo ambiciozne, resne in obsežne projekte in so prav zato ena ključnih ciljnih skupin naše publikacije,« pojasnjujeta prof. dr. Vasja Vehovar, predstojnik Centra za družboslovno informatiko, in doc. dr. Katja Lozar Manfreda, predstojnica Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kako je prišlo do sodelovanja z Googlovim raziskovalcem Mariem Callegarom?

Vehovar: Dr. Callegara, ki prihaja iz Italije, poznava že več kot petnajst let – še od takrat, ko je kot doktorski študent na Univerzi v Nebraski obiskoval znanstvene konference. Italijanska gostobesednost, odprtost in navdušenje za znanost in življenje nasploh so se dobro ujeli z najino slovensko zadržanostjo, hkrati pa zavezanostjo trdemu znanstvenemu delu. Te knjige, ki tako obsežno in poglobljeno obravnava spletno anketiranje in v katero smo vključili ne le naše izkušnje, ampak vsa dosedanja spoznanja o uporabi spletnih anket po svetu v zadnjih dvajsetih letih, nihče od nas sam zase ne bi napisal, s skupnim znanjem in izkušnjami pa nam je uspelo.

Kdo so najpogostejši izvajalci spletnih anket?

Lozar Manfreda: Po eni strani hitro rast industrije spletnega anketiranja pospešujejo številni uporabniki »naredi sam«, ki postavljajo zahteve po prosto dostopnih, enostavnih in pametnih orodjih ter storitvah. Na drugi strani pa so poklicni anketni raziskovalci, ki so prisiljeni k cenejšemu zbiranju čim več in čim bolj kakovostnih podatkov. Med njimi so akademske institucije, kot je naša FDV, organizacije uradne statistike, vključno s Statističnim uradom RS, pa tudi veliki mednarodni raziskovalni projekti, denimo European Social Survey. Poleg tega številne organizacije sestavljajo spletne panele, kamor vključijo osebe, ki so v zameno za neko nagrado pripravljene redno, na primer mesečno, sodelovati v spletnih anketah. Nekaj takšnih komercialnih panelov imamo tudi v Sloveniji.

Pomembni so še ponudniki storitev spletnega anketiranja, ki poleg orodja za oblikovanje vprašalnika in pošiljanje vabil ponujajo celotno storitev v oblaku; ta vključuje zbiranje podatkov in njihovo arhiviranje na strežniku ter pripravo osnovnih poročil.

Vehovar: Eno takšnih orodij smo razvili na Centru za družboslovno informatiko na FDV. To je odprtokodno razvito orodje 1KA, ki ima že več kot 25.000 uporabnikov samo na osnovni platformi www.1ka.si, kjer se v Sloveniji letno izpolni več kot milijon anketnih vprašalnikov. Sicer pa so znani globalni akterji na tem področju, denimo Survey Monkey, ki je najpogosteje uporabljeno orodje med raziskovalci »naredi sam«, Blaise pa je najbolj znano orodje, ki ga uporabljajo statistični uradi.

Ponudniki tovrstnih storitev torej uporabnikom omogočajo, da izvajajo več milijonov spletnih anket na dan. S kakšnimi vsebinami in nameni?

L. Manfreda: Predvsem gre za uporabnike »naredi sam«, kot so dijaki in študenti, pogosti pa so tudi uporabniki iz raznih podjetij in organizacij, ki želijo narediti anketo, denimo med svojimi strankami ali člani. Včasih je bilo anketno zbiranje podatkov zaradi visokih stroškov v dobršni meri omogočeno le velikim ustanovam, ki so imele za to posebne oddelke. Tu mislim na oddelke znotraj univerze, kot je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV, in državne institucije, kot sta Statistični urad RS ali Nacionalni inštitut za javno zdravje. Drugi uporabniki so morali anketno zbiranje podatkov naročiti, kar je bilo povezano z visokimi stroški. Danes ni več tako. Vsakdo, tudi če nima anketirancev, znanja ali sredstev, lahko s preprostimi spletnimi orodji izvede spletno anketo in v kratkem času dobi veliko odgovorov.

Omenili ste odprtokodno aplikacijo 1KA, ki se v Sloveniji najpogosteje uporablja za spletno anketiranje, saj omogoča tako izdelavo spletne ankete kot anketiranje in analizo podatkov.

Vehovar: Najpogostejši uporabniki so raziskovalci »naredi sam«, po drugi strani pa obsežnejše ankete izvajajo predvsem številne javne in akademske institucije ter večja slovenska podjetja. Zahtevnejši uporabniki se zaradi internih potreb pogosto odločajo tudi za lastno namestitev 1KA.

L. Manfreda: V okviru našega akademskega poslanstva si prizadevamo, da bi uporabnike izobrazili z video vodiči, predavanji in delavnicami kot tudi v sklopu rednih izobraževalnih programov na FDV, predvsem študijskega programa Družboslovne informatike, ter na mednarodnih poletnih šolah. Že vrsto let učimo na šolah anketne metodologije v Kölnu in Barceloni, za letos pa pripravljamo takšno šolo tudi v Ljubljani. Poleg tega organiziramo strokovna srečanja z vodilnimi raziskovalci na tem področju. Že marca tako načrtujemo delavnico z verjetno najuglednejšim med njimi, profesorjem Jonom Krosnickom z Univerze Stanford.

Vehovar: Ob vsem tem se osredotočamo tudi na metodološki razvoj 1KA, kar je naše osrednje poslanstvo. Trenutno se posvečamo povezovanju inteligentnih sistemov in jezikovnih tehnologij, ki bi uporabnika vodile, da raziskavo izvede ustrezno z metodološkega in etičnega vidika. Tu mislim na primer na vključitev tehnologij za prepoznavanje in zamenjavo besed, ki bi jih anketiranci morda težje razumeli, ali pa algoritmov, ki ocenijo zapletenost in dolžino vprašalnika ter uporabnika na to opozorijo.

V Centru za družboslovno informatiko že skoraj dve desetletji razvijate tudi spletno mesto o metodologiji spletnega anketiranja www.WebSM.org. Komu so te vsebine namenjene?

Vehovar: To je osrednje globalno informacijsko spletno mesto, kjer so zbrane informacije o vsem dogajanju na področju metodologije spletnega anketiranja, se pravi o konferencah, delavnicah, razpisih in projektih, hkrati pa informacije o vseh pomembnih objavah s tega področja. Nastalo je kot posledica našega zgodnjega zanimanja za metodologijo spletnega anketiranja in naša raziskovalna skupina je pri tem ena vodilnih še danes. Že leta 1996 smo namreč v sodelovanju z Zenelom Batageljem, takrat še študentom, danes pa marketinškim strokovnjakom in soustanoviteljem podjetja Valicon, izvedli enega prvih eksperimentov na področju spletnih anket in ga tudi odmevno predstavili. Kolegica Katja Lozar Manfreda pa je bila v okviru tega pionirskega raziskovanja prva doktorandka na svetu na tem področju in je tudi najbolj zaslužna za postavitev portala že v letu 1998.

L. Manfreda: Leta 2009 smo za to spletno mesto kot prvi neameriški raziskovalci dobili nagrado za inovacije vodilnega svetovnega strokovnega združenja anketnih metodologov American Association of Public Opinion Research (AAPOR).

Kakšen je po vašem mnenju pomen interneta za družboslovno raziskovanje?

L. Manfreda: Po eni strani je že sam internet predmet družboslovnega proučevanja. Nas družboslovce namreč zanima, kako se zaradi interneta spreminja vsakdanje življenje in kako je zato treba spreminjati obstoječe politike ter usmerjati razvoj tehnologije. To je tudi eno osrednjih področij družboslovne informatike, študijskega programa, ki ga izvajamo na fakulteti. Poleg tega se zaradi interneta odpirajo povsem nove teme, ki jih prej nismo raziskovali, na primer o družbenem pomenu interneta in spletnih interakcijah, o pojavih in posledicah, povezanih z internetom in mobilno telefonijo, ter o uporabnosti spletnih aplikacij za marginalne skupine ljudi. Hkrati pa se širi obseg že tradicionalno perečih družboslovnih tem, denimo problematike zasvojenosti, ki danes obsega tudi problem zasvojenosti z internetom.

Po drugi strani je internet čedalje pomembnejše orodje družboslovnega raziskovanja. Uporabljamo ga lahko za zbiranje podatkov, denimo s spletnimi anketami, s spletnimi fokusnimi skupinami in virtualno etnografijo, pa tudi s t. i. nereaktivnimi metodami, kot je zajem velikih količin podatkov iz internetnih elektronskih sledi in omrežij.

Internet se uporablja tudi za analizo in vizualizacijo podatkov, pri čemer mislim predvsem na analizo t. i. velikih podatkov (big data). Prav tako se uporablja za arhiviranje podatkov ter njihovo širitev, pri čemer daje možnosti hitrega in zelo obsežnega, hkrati pa cenovno ugodnega obveščanja javnosti o izsledkih raziskovalnih projektov. Poleg tega služi kot orodje za povezovanje znanstvenikov pri skupnem raziskovanju; govorimo o t. i. virtualnem sodelovanju.

Pri izvajanju spletnih anket se pogosto postavlja problem kakovosti zbranih podatkov. Kateri problemi so najpogostejši in kako jih rešujete?

L. Manfreda: Naj naštejem tri najbolj pereče. Prvi je vse večja nepripravljenost ljudi za sodelovanje v anketah, sploh na spletu, ker jih je pač čedalje več in je ljudi težko prepričati za sodelovanje. Bistveno bolj preprosto je namreč zbrisati e-pošto z vabilom k anketi kot odsloviti anketarja, ki vam pozvoni na vratih.

Nato se ubadamo s problemom kakovosti merjenja: kako ubesediti anketno vprašanje, kako ga vizualno oblikovati in urediti, da bomo od anketiranca dobili kakovostne odgovore. S tem je povezan tretji problem – zamenjava tradicionalnih načinov anketiranja, kot je obisk anketarja na domu, s cenejšim spletnim anketiranjem, saj lahko pride do spremembe v rezultatih, pri čemer pa ni jasno, ali je sprememba odsev dejanskega stanja ali posledica drugačnega načina zbiranja podatkov. Primer: če pogostnost uporabe prepovedanih drog vrsto let merimo s telefonskimi anketami, bomo pri prehodu na spletno anketo morda zaznali nenaden porast te uporabe. Pa verjetno ne gre za dejanski porast, ampak za to, da so anketiranci v odsotnosti anketarja bistveno bolj pripravljeni priznati takšna dejanja.

Kako ugotovite, da daje nekdo nesmiselne odgovore ali poskuša s svojimi odgovori celo zavajati?

Vehovar: Tu imajo velik pomen t. i. parapodatki – podatki o procesu zbiranja podatkov. Spremljamo denimo lahko, koliko časa anketiranec porabi za posamezno vprašanje. Na tej podlagi lahko zaznamo, da se je nekdo bistveno premalo časa zadržal pri posameznem anketnem vprašanju, saj v tako kratkem času besedila ni mogoče niti prebrati. Hkrati so njegovi odgovori morda zelo uniformni, saj na primer vedno izbere enako vrednost v seznamu vprašanj z lestvico od 1, »sploh se ne strinjam«, do 5, »zelo se strinjam«. Odgovore takšnih anketirancev lahko potem izločimo iz analize.

Ob tem se porajajo tudi nekatere etične dileme in problemi varovanja osebnih podatkov. Kakšne rešitve predlagate?

L. Manfreda: Pri anketnem raziskovanju nasploh uporabljamo osebne podatke, kot so imena, poštni naslov, telefonska številka, pri spletnem anketiranju pa še naslov e-pošte, in s takšnimi podatki je treba posebej pazljivo ravnati. Uporabljati jih smemo le v fazi kontaktiranja anketirancev, nikakor pa jih ne smemo povezovati z odgovori. Informacijski pooblaščenec v Sloveniji je v tem okviru pripravil posebne smernice za varstvo osebnih podatkov pri izvajanju anketnih raziskav; v branje jih priporočam predvsem tistim raziskovalcem, ki se sami lotijo izvajanja anketne raziskave.

Kako se bo po vaših predvidevanjih spletno anketiranje razvijalo v prihodnje?

Vehovar: Veliko pričakujemo od tehnologije prepoznavanja glasu in človeških gibov ter možnosti uporabe raznih naprav za izpolnjevanje vprašalnikov, t. i. internet stvari. Posodobila se bodo tudi orodja za spletno anketiranje, zlasti s pomočjo jezikovne tehnologije, podatkovnega in tekstovnega rudarjenja ter umetne inteligence. Pomembno je še združevanje anketnega zbiranja podatkov z velikimi podatki, ki nastajajo kot sled digitalnih transakcij. Tovrstni podatki bodo delno nadomestili anketno zbiranje podatkov, ki pa bo kljub temu še naprej, v smislu števila izpolnjenih vprašalnikov, hitro naraščalo.

In kakšen je morebiten prispevek spletnega anketiranja k razvoju demokracije?

L. Manfreda: Po našem mnenju sam razmah spletnih anket, ki jih izvajajo raziskovalci »naredi sam«, prispeva k demokratizaciji raziskovanja, saj se raziskovalno polje odpira majhnim akterjem, nestrokovnjakom, civilni družbi na splošno. Hkrati pa lahko državljani na ta način vse bolj sodelujejo v razpravah o perečih družbenih problemih in tako javno izražajo svoja stališča. Seveda sta zaradi nestrokovnega pristopa lahko ogrožena kvaliteta anketnih podatkov in ugled anketne industrije. Zato je pomembno, da s publikacijami, kot je Web Survey Methodology, in s spletnimi mesti, kot sta 1ka.si in WebSM, uporabnike ustrezno izobražujemo.