Misija na Mars: Vse je potekalo kot namazano, potem pa ...

Darmstadt − Analiza podatkov je potrdila, da se je sonda TGO včeraj varno zasidrala v Marsovo orbito, ali je nato modul Schiaparelli, ki se je od njega ločil, varno pristal na planetu, pa še ni znano. Minuto prej, preden se je zasidral v tla, je izgubil signal z matično sondo.

Generalni direktor Evropske vesoljske agencije ESA Jan Wörner je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da je misija do nekega trenutka potekala kot namazana, se pravi tako, kot so predvidevali, kaj pa se je zgodilo po tem, ko se je modul ločil od padala, pa še ne vedo, saj je prenehala oddajati podatke. Ali je preživela ali le izgubila signal, še ugotavljajo.

Videoposnetek prikazuje, v kakšnem loku bi se morala spustiti sonda:

Po poročanju BBC podatki, ki jih je modul pošiljal med približevanjem rdečemu planetu, namigujejo, da spust ni potekal po načrtih. Kot kaže, se je padalo odpelo prezgodaj, pa tudi pulzni potisni motorji, ki naj bi tik nad površjem povsem upočasnili modul, so delali manj časa, kot je bilo predvideno. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da se je modul na površje spustil z višjo hitrostjo od načrtovane, ali je bila ta prevelika, da bi nepoškodovan preživel pristanek na površju, pa še preverjajo.

Pri Esi še niso obupali nad modulom, a razpoloženje ni najbolj spodbudno, še navaja BBC. Nadaljevali bodo analiziranje pridobljenih podatkov, obenem pa bodo še naprej poskušali navezati stik s trenutno »nemim« modulom. Njegovo usodo bodo poskušali dognati tudi s pomočjo enega izmed ameriških satelitov, ki krožijo okoli rdečega planeta. Ta bo poskušal posneti kraj načrtovanega pristanka, a ker je modul precej majhen (v premeru meri nekaj manj kot dva metra in pol), menda ni veliko upanja za uspeh.

Oglejte si, kako je ESA predvidela pristanek modula Schiaparelli na Marsu:

Znanstveniki sicer, kljub morebitni izgubi modula, dosedanje popotovanje na planet razumejo kot velik uspeh. »Z vami lahko delim zelo dobro novico, sonda TGO je lepo umeščena v orbito,« je uvodoma dejal Wörner. Tako je postala umetni satelit, zdaj drugi, ki kroži okrog Marsa.

Poudaril je tudi, da je že v tem trenutku pripravljena izvajati znanstvene eksperimente. Okrog planeta kroži objekt s sto kilogrami opreme. Andrea Accomazzo, vodja planetarnih misij na planete, je pojasnil, da je osrednji namen poleta, ki se je začel letos spomladi, iskanje dokazov o vsebnosti metana in drugih plinov v Marsovi atmosferi, ki bi bili lahko rezultat aktivnih bioloških ali geoloških procesov.

Podrobneje o poskusih, ki jih bo izvajal TGO, preberite v prispevku Miloša Krmelja, predstavnika Mednarodne vesoljske univerze (ISU) za Slovenijo: Največja evropska sonda poletela k Marsu

Znanstveniki bodo podatke, ki so jih prejeli, še podrobneje analizirali. Na vprašanje, ki bega ne le nje, temveč tudi močno zainteresirano javnost, pa niso mogli dati odgovora. Kako verjetno je, da je modul po pristanku še cel, je Wörner odgovoril: »Ne vemo.« 600-kilogramski modul ima sicer v notranjosti posebno strukturo, ki naj bi ublažila padec na Marsu po šestminutnem potovanju skozi njegovo atmosfero.

Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na rdečem planetu, tudi sezonske peščene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, ki bo proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bi predvidoma zdržale dva do tri dni. V tem času naj bi Schiaparelli pošiljal podatke na Zemljo.