Tiskane izdaje
MyMachine, ki ga izvajajo na Institutu Jožef Stefan, ponuja rešitev otrokom, ki imajo nešteto idej, a običajno niso uresničene. Metodologija omogoča, da inovativne ideje mladih izumiteljev; otrok v vrtcu ali v osnovnih šolah, s pomočjo študentov, dijakov in podjetij postanejo resničnost. Tokrat vam predstavljamo idejo, ki so jo v šolskem letu 2015/2016 uresničili: Osnovna šola Frana Kranjca, Maruša Turnšek iz Fakultete za arhitekturo, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolskega centra Celje in Gimnazija Celje - Center. Vse tri šole sodelujejo v UnescuAsp net središču Celje.
Od sanj do ideje
Na Osnovni šoli Frana Kranjca Celje so učenci v začetku lanskega šolskega leta ustvarjali ideje sanjskih strojev, izmed katerih pa so dijaki za izdelavo izbrali idejo prvošolke Mance Čavš. Njena ideja nosi naslov Tobogan, ki poje pesmice. Pri izbiri so dijaki upoštevali nekaj osnovnih kriterijev v smislu namembnosti sanjskega stroja za posameznika ali skupino ter pozitivnega učinka za širše okolje. Izbrana ideja izraža veselje do otroške igre, spodbuja zvokovno in gibalno eksperimentiranje otrok in je zaradi izbire naravnih materialov, torej lesa in okolju prijaznih barv, v sozvočju z naravo. Končni uporabniki igrala bodo tudi otroci, ki so pomagali pri oblikovanju osnovne ideje. Ob ustrezni skrbi zanj ga bodo lahko uporabljale še mlajše generacije.
Pogovor sodelujočih o izbrani ideji. Foto: OŠ Frana Kranjca Celje
Čeprav je bil za za izdelavo izbrana Mančina ideja, so vsi njeni sošolci imeli priložnost narisati svojo različico Tobogana, ki poje pesmice. Kako je potekalo risanje, si lahko pogledate TUKAJ.
Od ideje do načrta
Skupina dijakov, študentov in koordinatorjev, je obiskala Mančin razred in s sošolci dodelala osnovno idejo. Sanjski stroj sta načrtovala študentka arhitekture Maruša Turnšek in študent Fakultete za dizajn Nejc Gerečnik, oba bivša dijaka Gimnazije Celje - Center.
Študenta sta z Manco in njenimi sošolci razpravljala o tem, kako si oni predstavljajo sanjski tobogan. Otroci so svoje ideje tudi narisali, kar je bilo v pomoč pri načrtovanju končnega izdelka. Izmed številnih nadobudnih idej, so potem skupaj s profesorji Gimnazije Celje - Center izbrali najpogostejše in tiste, ki so se jim zdele izvedljive.
Maruša je izrisala načrte in jih po vmesnem sestanku s profesorji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja popravila in prilagodila. Največja skrb pri načrtovanju je bila, kako ga narediti stabilnega. Navadno so namreč temeljeni in zato nepremični, tega pa so želeli narediti tudi mobilnega. Podpirata ga veliki stranici in plastične cevi pod spustno ploskvijo, ki so v nekaj primerih tudi glasbila. Ker je pri oblikovanju igrala največjega pomena varnost otrok, so se odločili, da na spustno ploskev ne umeščajo kakršnikoli inštrumentov. Tako se glasbila pojavijo še pri nastopnem delu kot zvončki in na stranicah kot ksilofoni. Vsa uporabljena glasbila potrebujejo otrokovo aktivno sodelovanje, saj v igralo niso želeli umeščati električnih senzorjev. Vodilna ideja je bila, da so otroci danes preveč obdani z elektronskimi napravami in da mora biti čas, preživet s tem toboganom, vrnitev v tisto pravo otroštvo.
Od načrta do prototipa
Idejo so praktično uresničili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje in Gimnazije Celje - Center.
Nastajanje tobogana v delavnici. Foto: OŠ Frana Kranjca Celje
Dijaki so tobogan izdelali v izobraževalnem programu tesar, pod vodstvom učiteljev praktičnega pouka, Janeza Kričeja, Srečka Drakslerja in učitelja strokovnih predmetov Igorja Kastelica. Celoten izrez lesenih plošč z vsemi krivinami in oblikovnimi detajli so naredili s pomočjo novega, najsodobnejšega CNC-stroja. Posebej so bili zahtevni eliptični izrezi za cevi glasbila.
Izvedbene načrte in koordinacijo izdelave v delavnicah Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja je vodila Tanja Barle, učiteljica strokovnih predmetov na šoli.
Dijakinje Gimnazije Celje - Center, programa umetniške gimnazije, pa so barvno polepšale spodnje ploskve tobogana.
