Tiskane izdaje
Sondo Dawn je ameriška vesoljska agencija Nasa izstrelila 27. septembra 2007, njen cilj sta asteroid Vesta in pritlikavi planet Cerera (Ceres), oba v asteroidnem pasu. Konec minulega tedna se je sonda utirila v Cererino krožnico.
Zahtevno vesoljsko potovanje je potekalo s pomočjo treh ionskih električnih motorjev, ki so kot gorivo uporabljali žlahtni plin ksenon, in velikih plošč s sončnimi celicami, ki so motorje oskrbovale z električno energijo. Za tovrstne raketne motorje je značilno, da imajo sicer zelo majhno potisno silo, vendar izredno visok specifični impulz (enota za kvaliteto raketnega goriva), ki je tudi več kot desetkrat višji kot pri klasičnih raketnih motorjih na tekoče in trdno gorivo.
Opustitev in nadaljevanje
Program sonde Dawn je šel skozi različna obdobja. Decembra 2003 so ga že prekinili in opustili, nato so ga obudili, oktobra 2005 pa ponovno ustavili in pol leta pozneje ga je Nasa enostavno odpovedala. Družba Orbital Sciences, ki je sondo izdelala, je nato pozvala ameriško vesoljsko agencijo, naj program nadaljuje, s tem da se bo proizvajalec odpovedal vsakršnemu dobičku. Tako je bilo 26. marca 2006 odločeno, da programa ne bodo odpovedali, in, kot rečeno, je Dawn septembra 2007 poletel na dolgo potovanje. Je pa res, da so v tem času narasli tudi stroški – s predvidenih 373 milijonov na 446 milijonov dolarjev.
Sonda je ob izstrelitvi tehtala 1240 kilogramov, kar za medplanetarno sondo ni veliko. Na krovu ima kamero, vidni in infrardeči spektrometer, prav tako detektor gamažarkov in nevtronov. Kamero je prispevala nemška vesoljska agencija DRL, spektrometer pa italijanska, ASI. Za tovor sta bila predvidena še magnetometer in laserski merilnik razdalj, vendar sta kasneje izpadla iz programa. Program Dawn upravlja Nasin laboratorij za reaktivne pogone (JPL).
Znanstveni cilji so seveda raziskovanje dveh zelo različnih nebesnih teles, katerih edina skupna točka je, da ležita v asteroidnem pasu, v območju med Marsom in Jupitrom. Najprej je sonda Dawn obiskala asteroid Vesta, »suho« oziroma kamnito telo. V njegovo krožnico se je utirila 16. julija 2011 in tam ostala kar 14 mesecev. Na začetku septembra 2012 pa se je napotila proti Cereri, ki je »mokro« oziroma ledeno telo, njena posebnost naj bi bil celo podpovršinski ocean.
Sonda Dawn se je utirila v orbito okrog Cerere na višini 13.500 kilometrov. V naslednjih mesecih se bo njena višina znižala na 4300 kilometrov, zatem na 1480, novembra pa se bo spustila na oddaljenost 375 kilometrov.
Preimenovanje
Pritlikavi planet Cerera je 1. januarja 1801 odkril italijanski astronom Giuseppe Piazzi. Imenoval ga je po rimski boginji rastlin, žetve in materinske ljubezni. To nebesno telo je po odkritju sicer večkrat spremenilo status. Johann Elert Bode je bil prepričan, da je »pogrešani« planet, ki naj bi obstajal med Marsom in Jupitrom. Ko so znanstveniki odkrivali druge objekte v bližini Cerere, so prišli do spoznanja, da je prvo v novi vrsti nebesnih teles. William Herschel je tako »iznašel« izraz asteroid (podoben zvezdi). Zato je bila Cerera nadaljnjih 150 let označena kot asteroid. Leta 2006 pa je Mednarodna astronomska zveza na letnem srečanju v Pragi sprejela definicijo planeta in tudi izraz »pritlikavi planet« za elipsoidne objekte, ki so premajhni, da bi jih imenovali planet. Tako je postal največji asteroid Cerera pritlikavi planet, enako kot nekdanji deveti planet Pluton.
Znana neznanka
Cerera je najmanjši pritlikavi planet v osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu. Premer meri približno 950 kilometrov. Predvidevajo, da ima 100 kilometrov debel plašč, ki vsebuje 100 milijonov kubičnih kilometrov vode, kar je več, kot je vse sladke vode na Zemlji. Taki naj bi bili rezultati opazovanj z znamenitim Keckovim teleskopom. Cererina površina naj bi bila z minus 38 stopinjami Celzija razmeroma topla. Pred poletom vesoljske sonde Dawn se je na njenem površju videlo malo podrobnosti. Največ jih je razkril vesoljski teleskop Hubble. Ta je leta 1995 tudi posnel temno liso, ki so jo na čast Cererinemu odkritelju imenovali »Piazzi«. Kasneje so opazili še več svetlih in temnih območij. Domnevajo celo, da ima Cerera tanko atmosfero. Po enem mnenju naj bi šlo za protoplanet, ki je nastal pred 4,57 milijarde leti, po drugem pa je nastal v Kuiperjevem pasu, na robu sončnega sistema in se kasneje preselil v asteroidni pas.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
