Na univerzah je znanje pogosto skrito

Slovenija nima možnosti, da bi se brez sodelovanja gospodarstva, raziskovalnega sektorja in države sploh razvijala.

Objavljeno
16. november 2016 21.44
Univerza v Ljubljani 4. novembra 2013.
Silva Čeh
Silva Čeh
Ljubljana – Kako povezati potenciale univerze in gospodarstva, so se na okrogli mizi spraševali dekani fakultet in vrhunski podjetniki. Znano je: Uspešne države in gospodarstva se povezujejo z univerzami in znanostjo ter obratno.

Od uveljavitve strategije pametne specializacije se tudi pri nas to sodelovanje izboljšuje, je povedal dr. Rasto Ovin, dekan fakultete Doba, ki je skupaj z dekanom fakultete za arhitekturo Petrom Gabrijelčičem organizator srečanja. Ovin je opozoril, da pri nas še vedno prevladuje praksa, v kateri je pobuda za sodelovanje pogosto na strani podjetij. Kljub kar nekaj uspešnih izkušenj ostaja veliko skritega znanja, je razmišljal Gabrijelčič. Toda uspešni podjetniki tudi pri nas, kot na primer Akrapovič in še kakšen, so ugotovili, da lahko svoj preboj naredijo z mladimi raziskovalci.

Dr. Rok Gajšek iz hitrorastočega slovenskega tehnološkega podjetja Cosylab je potrdil, da je lahko na univerzah znanje pogosto skrito, zato bi lahko bila ena od pobud, da mladi raziskovalci vsaj leto dni prebijejo v podjetju. Tako bi lahko predstavili, kaj njihove raziskave ponujajo, in sproti ugotavljali, kakšne aplikativne možnosti imajo. Dr. Otmar Zorn je poudaril, da ima država dobre in iznajdljive inženirje, ki za povrh še malo stanejo. Vsekakor so gonilo gospodarstva ljudje, ki kaj znajo, kar je v svetovni konkurenci odločujoče. In pri tem spomnil na problem, da ljudje s tehničnim znanjem pogosto niso oboroženi s komercialnim. Seveda niso pomembna samo aplikativna znanja, ampak tudi temeljna, ki tudi kažejo, kam se »vrtimo«, a fakultete bi lahko podjetja in državljane s tem bolj seznanjale.

Daljnovidni

Dr. Igor Papič, dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je precej aplikativna, sodeluje tudi z Gorenjem. Tako veliko mednarodno podjetje pač mora vedeti, kako se bo kuhalo čez dvajset let. Uspešno daljnovidni so bili tudi na kemijski fakulteti, kjer so se že pred več kot 20 leti začeli sistematično ukvarjati s pomenom baterij, ki so danes izjemno aktualne, kar potrjuje tudi razvoj pametne industrije, je povedal dr. Stane Pejovnik iz Slovenskega inovativnega stičišča.

Marko Lukič, direktor Lumarja, je poudaril, da bomo lahko konkurenčni le s pomočjo znanja, čeprav pri nas te tradicije doslej ni prav veliko. Eden od odgovorov, kako proces povezovanja pospešiti, je tudi digitalizacija, je menil.

Ker se fond znanja v svetu tako radikalno povečuje, bi tudi v državi potrebovali poseben resor, ki bi se ukvarjal z inovacijami, je poudaril Boris Cizelj iz Slovenskega inovativnega stičišča. Kot je dejal Pejovnik, bi se morali vprašati, kako povezati ogromno znanja, ki ga imamo, in kako priti do inovacij, ki jih bomo tudi mednarodno znali komercializirati, saj Slovenija nima možnosti, da bi se brez sodelovanja gospodarstva, raziskovalnega sektorja in države sploh razvijala.