Najodličnejši raziskovalci Univerze v Ljubljani

Teden Univerze v Ljubljani izpostavil najodličnejše raziskovalne dosežke v letošnjem letu.

Objavljeno
12. december 2017 11.00
Posodobljeno
12. december 2017 11.00
D. B.
D. B.



Te dni na Univerzi v Ljubljani, ki je z 98. leti najstarejša v Sloveniji in je največja, potekajo dogodki v okviru tedna Univerze v Ljubljani, med njimi tudi predstavitev desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letošnjem letu. Ti so naslednji:

raziskava Odkritje mehanskih povezav med bakterijami, ki so jo pripravili Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogša, Rok Kostanjšek, Igor Poberaj in David Stopar z Biotehniške fakultete; Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije je delo Simona Petrovčiča in Vojka Kilarja s Fakultete za arhitekturo; Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij? sta raziskala Matija Rojec in Mark Knell s Fakultete za družbene vede; Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov je delo skupine, v kateri so sodelovali Matevž Bokalič, Marko Topič, Bart E. Pieters, Andreas Gerber in Uwe Rau s Fakultete za elektrotehniko; Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih so raziskovali San Hadži, Igor Drobnak, Andrej Mernik, Črtomir Podlipnik, Remy Loris in Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo; Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila so raziskovali Primož Ziherl, Tomonari Dotera in Shinichi Bekku s Fakultete za matematiko in fiziko; raziskavo Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih slednikov so opravili Matej Kristan, Aleš Leonardis in Luka Čehovin Zajc s Fakultete za računalništvo in informatiko; raziskavo Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije so opravili Janez Kosel, Ion Gutierrez-Aguirre, Tanja Dreo, Nejc Rački, Maja Ravnikar in Matevž Dular s Fakultete za strojništvo; avtorji raziskave Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe? so Tanja Cvitanović, Matthias C. Reichert, Miha Moškon, Miha Mraz, Frank Lammert in Damjana Rozman z Medicinske fakultete; v raziskavi Možnost za diagnostiko in terapijo raka so sodelovali Roghayeh Imani, Ralf Dillert, Detlef W. Bahnemann, Meysam Pazoki, Tomaž Apih, Veno Kononenko, Neža Repar, Veronika Kralj-Iglič, Gerrit Boschloo, Damjana Drobne, Tomas Edvinsson in Aleš Iglič s Fakultete za elektrotehniko in Zdravstvene fakultete – vse Univerza v Ljubljani.