Najprej zahteven test, nato odprte številne možnosti

Slovenska centralna banka do konca februarja zbira prijave slovenskih in tujih študentov za šesttedensko poletno prakso

čet, 25.02.2016, 08:00

»Iščemo najbolj talentirane študente ekonomije v Sloveniji in na univerzah Johnsa Hopkinsa, Harvard in Columbia,« razloži glavni ekonomist Banke Slovenije Biswajit Banerjee, ki je bil pred leti vodja misije IMF za Slovenijo, pozneje pa profesor ekonomije na ameriških univerzah.

Program poletnih praks ne samo za slovenske, ampak tudi za tuje študente, je dober primer prelivanja znanj med zaposlenimi in mladimi, ki še niso začeli kariere.
Banka Slovenije omogoča študentom ekonomije šesttedensko poletno prakso. To je zanje priložnost za dodatno praktično spoznavanje finančnega področja in obenem možnost zaslužka. Prejmejo namreč približno 700 evrov plačila.
Od leta 2014 lahko študentsko prakso na slovenski centralni banki opravljajo poleg slovenskih tudi tuji študentje. Doslej jih je bilo sedem, in sicer Albanka, Anglež, Američan, Avstrijec, Bosanka, Rusinja in Švedinja. Kot poudarjajo na Banki Slovenije, so pri izbiri kandidatov za poletno delo zelo zahtevni, njihova pričakovanja pa so enako visoka tako za slovenske kot tuje študente.


G. Banerjee, kakšne so koristi vašega programa za študente?
Banka Slovenije ima že dolgo program študentske poletne prakse, ki pa je bil do leta 2014 namenjen samo slovenskim študentom ekonomije. Predlanskim smo ga razširili in omogočili prakso tudi tujcem.
Bistvene koristi so v spoznavanju dela v centralni banki in vzgoji kadrov. Tudi v centralni banki moramo slediti razvoju znanj in veščin, ki so potrebni za pripravo analiz, zato potrebujemo kadre s svežimi znanji in pogledi, ki razmišljajo out of the box oziroma drugače od ustaljenih principov. Študentska poletna praksa zato koristi vsem, tako zaposlenim kot študentom. Ni pa slovenska centralna banka edina v Evropi, ki ponuja takšno prakso, omogočajo jo namreč tudi druge banke, zato naša osrednja banka za najboljše študente tekmuje v konkurenci z drugimi.
Je bil še kakšen drug razlog, da ste se odločili za privabljanje tujih študentov?
No, morda je bil razlog tudi v tem, da se vzpostavi konkurenca med slovenskimi in tujimi študenti in da spodbudimo duh tekmovalnosti. Slovenski študentje, ki prihajajo k nam na prakso, so prepričani, da so najboljši, toda med prakso pri nas lahko tudi dokažejo, koliko so zares boljši od tujih. Tako uvajamo princip konkurence.

Kaj torej prinaša program štipendiranja in študentske prakse?Program ponuja študentom priložnost, da med poletno prakso pobliže spoznajo področje centralnega bančništva in po tej izkušnji razmislijo, ali jih po končanem študiju zanima kariera v bančništvu. Praksa v centralni banki je zanje lahko odskočna deska, ko bodo iskali zaposlitev in bodo v svojem življenjepisu lahko navedli pridobljene bančne izkušnje. Z referenco centralne banke kot ene najuglednejših institucij bo zanje pot do zaposlitve krajša.

Zadnja tri leta iščete kandidate za poletno prakso tudi med študenti ameriških univerz Johnsa Hopkinsa, Harvard in Columbia.Zakaj ste se povezali prav s temi univerzami?
Odgovor je preprost – zaradi njihovega velikega ugleda. Omenjene tri univerze so med desetimi najboljšimi v ZDA, na njih študirajo najboljši študentje, in Banka Slovenije, ki je prav tako ugledna ustanova, želi privabiti najbolj kvalitetne študente. Drugi pomemben razlog v našem izboru so zveze in poznanstva z ljudmi s teh univerz.
Z univerzami Johnsa Hopkinsa, Harvard in Columbia smo najprej sklenili sporazume o razumevanju; ti nam dovoljujejo, da na teh univerzah objavimo poziv študentom za poletno prakso. Poziv se bo iztekel konec februarja, potem pa bomo do sredine marca izbrali štiri ali pet prijavljenih. V razpisu tudi natančno navedemo, v katerem oddelku Banke Slovenije bi potekala praksa.
So vaše objave za prakso namenjene študentom ob zaključku študija ekonomije?
Prijavijo se lahko samo študenti ekonomije, in sicer magistrskega študija po bolonjskem študijskem programu. Zanimajo nas predvsem tisti, ki so polni svežih znanj in novih tehnik.
Po kakšnih merilih izbirate med kandidati?
V pogovoru po skypu jih testiramo, kako dobro poznajo ekonometrijo in makroekonomijo, ali tudi razumejo strokovne članke v revijah in koliko obvladajo računalniške programe in orodja. Ni dovolj, če samo potrdijo, da te zadeve poznajo; znati morajo tudi razložiti vsebine in opisati postopke dela. Ker želimo izbrati najboljše, nas zanima njihova dejanska kakovost. Obvladati morajo različne veščine in pokazati motiviranost za samostojno delo zato, da jih med prakso ne bomo vodili za roko, ampak bodo znali sami prehoditi pot.
Ne pogovarjam pa se z njimi samo jaz, ampak sedem do osem ljudi iz banke. Odgovoriti morajo na zelo zahtevna vprašanja.
Koliko jih boste letos izbrali in za kakšno delo?
Za letošnjo poletno prakso bomo izbrali najmanj štiri študente. Ponavadi jih iščemo za oddelek za finančno stabilnost, za analitski center, za statistiko, za oddelek za nadzor bančnega sistema. Identificirati moramo projekte, kar pomeni, da mora denimo oddelek za finančno stabilnost najprej utemeljiti, zakaj bi potrebovali študenta na praksi, kdo ga bo nadziral in mentoriral, kakšen projekt bo izvajal. Naš cilj je, da imamo koristi od prakse. Če ni izplena za Banko Slovenije, potem se takšno štipendiranje in praksa ne izplačata.
In kako praksa poteka?
Med njo spoznavajo zaposlene na Banki Slovenije, kar pomeni, da se ideje in pristopi med njimi pretakajo. Zaposlene in študente povezuje ponavadi neki skupen projekt. Takšen pristop je koristen za, denimo, strokovnjake v našem analitskem centru, da lahko izvedejo projekt, ki ga sicer zaradi nekaterih omejitev ne bi zmogli sami, brez pomoči svežega študentskega znanja. Študentje so tako za nas dodaten kadrovski vir.
Kakšne so izkušnje z lanskimi praktikanti?
Lani se je prijavilo trideset študentov, med njimi smo odkrili in povabili na prakso izjemno talentirano albansko študentko ekonomije iz Bologne. Presenetilo nas je njeno odlično poznavanje mrežnih analiz, ki je bilo celo boljše od našega.
Ji boste po končanem študiju ponudili zaposlitev?
Seveda. Spoznala je že delovno in intelektualno okolje centralne banke in pokazala veščine, ki jih potrebujemo.
Ste med slovenskimi študenti na praksi v banki prav tako odkrili izstopajoče talente za finančno področje?
Imamo odlično izkušnjo tudi s slovenskim praktikantom iz leta 2014. Kot srednješolec je zmagal na tekmovanju Evropske centralne banke o denarni politiki, Generacija Euro. Za nagrado je dobil šesttedensko prakso v Banki Slovenije. Čeprav je nameraval študirati pravo in postati odvetnik, ga je delo pri nas tako prevzelo, da se je po šestih tednih prakse odločil za študij ekonomije. Prosil me je za priporočilo za vpis na London School of Economics and Political Science in postal študent ekonomije na tej ugledni londonski univerzi.Iščemo najbolj talentirane študente ekonomije v Sloveniji in na univerzah Johnsa Hopkinsa, Harvard in Columbia,« razloži glavni ekonomist Banke Slovenije Biswajit Banerjee, ki je bil pred leti vodja misije IMF za Slovenijo, pozneje pa profesor ekonomije na ameriških univerzah.

Prijavi sovražni govor