Tiskane izdaje
Nasa je nedavno podelila pogodbo, vredno 6,8 milijarde dolarjev, družbama Boeing in SpaceX, kar bo omogočilo razvoj dveh novih vesoljskih ladij za prevoz astronavtov do mednarodne vesoljske postaje (ISS) oziroma za komercialne prevoze v nizko zemeljsko krožnico (LEO). S tem se je končal dolgotrajni in v marsičem kontroverzni izbirni postopek.
Pod programom Commercial Transportation Capability (CCICap) bosta omenjeni podjetji nadaljevali razvoj vesoljskih plovil, ki bodo omogočila prevoz Nasinih astronavtov na ISS in od tam do leta 2017. Tako Američani ne bodo več odvisni od ruskih vesoljskih ladij Sojuz, ki zdaj edine lahko prevažajo posadke do omenjenega vesoljskega oporišča.
Pogodba zajema razvoj in gradnjo vesoljskih plovil, skupaj z vsaj enim poskusnim poletom v vesolje, pri katerem bo poleg drugih članov posadke navzoč astronavt Nase. Navedena vsota vključuje tudi stroške od dveh do največ šestih operativnih poletov do ISS; med vsakim od teh poletov naj bi bili na krovu štirje astronavti.
Boeing bo dobil 4,2 milijarde dolarjev, da izdela vesoljsko ladjo CST-100, s katero se je ukvarjal že po letu 2010. V vesolje jo bo ponesel Atlas 5, satelitska nosilna raketa družbe United Launch Alliance. »Boeing je bil del vsakega ameriškega programa vesoljskih ladij s človeško posadko in počaščeni smo, da nas je Nasa izbrala, da nadaljujemo to dediščino,« je povedal John Ebon, podpredsednik družbe in glavni menedžer oddelka za raziskovanje vesolja. »Vesoljska ladja CST-100 je za Naso najbolj stroškovno učinkovita, varna in inovativna rešitev ameriškega vesoljskega sistema, ki omogoča dostop do nizke orbite,« je še poudaril Ebon.
Družba SpaceX bo prejela 2,6 milijarde dolarjev, da izdela vesoljsko plovilo Dragon V2, izpopolnjeno različico Dragona oziroma zmaja, ki ga že uporabljajo za prevoz tovora do ISS. Novi Dragon bo v vesolje poletel na izboljšani satelitski nosilni raketi Falcon 1.1. »Zelo smo počaščeni, da nam je Nasa zaupala to zahtevno naročilo,« je po odločitvi ameriške vesoljske agencije dejal glavni konstruktor in direktor družbe SpaceX Elon Musk.
Tekmec, ki je izgubil, je podjetje Sierra Nevada; to je iskalo finančna sredstva za nadaljnji razvoj vesoljske ladje Dream Chaser, ki naj bi bila dejansko nekakšna pomanjšana različica upokojenega shuttla. V vesolje bi tudi ta poletela na vrhu Atlasa 5, toda v nasprotju s CST-100 in Dragonom bi ob vrnitvi na Zemljo pristala kot letalo. Njihovi strokovnjaki še vedno razmišljajo, da bi naprej razvijali to vesoljsko plovilo za stranke, ki niso povezane z Naso. Kot pravijo, so razočarani nad Nasino odločitvijo, vendar bodo počakali na dodatne podrobnosti, preden se bodo odločili za naslednje korake.
Predstavniki vesoljske agencije na nedavni tiskovni konferenci niso hoteli podrobneje pojasniti, zakaj je na prvem mestu izbrala Boeing in šele nato SpaceX, prav tako niso izdali drugih podrobnosti tekmovanja, še tega ne, koliko predlogov je Nasa prejela. Govoriti niso hoteli niti o finančnih podrobnostih, med drugim zakaj je Boeing prejel kar 1,6 milijarde več kot konkurenčni SpaceX.
»Odobrili smo jim sredstva glede na njihove predloge. Družbi sta predlagali vsoto, ki bi jima omogočila izdelavo predlaganih projektov, in vlada je to sprejela,« je dejala Kathy Lueders, upraviteljica Nasinega komercialnega programa vesoljske ladje s posadko. Dodala je še, da je cilj, da bi imeli obe podjetji vesoljski plovili nared za prevoz astronavtov do mednarodnega vesoljskega oporišča do konca leta 2017. A seveda z dodatkom, da nikakor ne bodo ogrožali varnosti astronavtov, če bo zaradi morebitnih nepredvidenih težav nastala zamuda.
Ko bosta Boeing in SpaceX izpolnila obveznosti do Nase, bosta lahko prosto razpolagala s svojima vesoljskima voziloma tudi za komercialne oziroma turistične polete v vesolje. Te načrtujeta družbi Bigelow in Space Adventures; prva se je na primer že odločila za Boeingov CST-100.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
