Natančneje v tumor, varneje za zdravo tkivo

Načrtovan je slovenski protonski center, regionalno središče najsodobnejše protonske terapije. Projekt je vreden od 110 do 130 milijonov evrov.
Objavljeno
07. marec 2018 17.20
Dragica Bošnjak
Dragica Bošnjak

Radioterapija, ki je poleg kirurgije in zdravil eden od treh temeljev zdravljenja raka, v novejšem času v svetu doživlja velik napredek z uporabo protonskih žarkov. Ti natančno in učinkovito uničijo rakasto tkivo, pri čemer pa manj prizadenejo zdravo. Tudi pri nas načrtujejo center za protonsko terapijo, ki povezuje partnerje iz medicine, znanosti in gospodarstva.

Organizacijsko naj bi načrtovani center za protonsko terapijo deloval v okviru ljubljanskega onkološkega inštituta, predvsem za zdravljenje domačih bolnikov. Ker pa bi zmogljivosti centra presegale slovenske potrebe, bi bil program zastavljen širše oziroma bi v skladu s prizadevanji inštituta, da se uveljavi kot centralna onkološka ustanova v jugovzhodni evropski regiji, deloval kot regionalni center za širše območje.

V Sloveniji je s fotonskim oziroma elektronskim snopom obsevanih okoli tretjina bolnikov, ki zbolijo za rakom. Ugotavljajo, da bi bilo med njimi od 540 do 720 kandidatov za protonsko terapijo. Foto MedAustron

Zaradi zaveze stroke, da sledi novostim, možnosti za razvoj znanstvenega in poslovnega potenciala v državi ter jasno prepoznavnega širšega družbenega pomena radioterapije s protoni se je povezalo več institucij iz medicine, znanosti in gospodarstva: onkološki inštitut, inštitut Jožefa Stefana in ljubljanska fakulteta za matematiko in fiziko ter podjetje Cosylab, specializirano za pospeševalnike in kontrolne sisteme ter podsisteme kompleksnih naprav za zdravljenje z delci. Cosylab ima sedež v Ljubljani, dejavni pa so v več državah po svetu.

Razvoj medicine in tehnologije

Podrobnosti o zdravljenju s protonskimi žarki ter tehničnih in tehnoloških posebnostih tega projekta, vrednega 110 milijonov evrov, če bi šlo samo za zdravstveno infrastrukturo, oziroma 130 milijonov skupaj z medicinsko-zdravstvenim centrom, pojasnjujejo prof. dr. Primož Strojan, dr. med., in član delovne skupine za protonsko terapijo Božidar Casar, univ. dipl. fiz., oba z onkološkega inštituta, ter mag. Janko Burgar, odgovoren za razvoj strateških projektov v Cosylabu.

Po Strojanovih besedah naj bi z obsevanjem zdravili približno polovico bolnikov, ki zbolijo za rakom, bodisi v okviru prvega zdravljenja bodisi ob ponovitvi oziroma napredovanju bolezni. Temeljni »orodji« tradicionalne radioterapije sta fotonski in elektronski snop, vsak z značilno porazdelitvijo odmerkov v tkivu. S podporo sodobne tehnologije, to je sistema za načrtovanje in nadzor izvedbe obsevanja, je ta terapija že dosegla meje razvoja, tako da dodatnih izboljšav, ki bi bistveno povečale njeno učinkovitost in varnost, ni mogoče pričakovati.

Po besedah Primoža Strojana naj bi z obsevanjem zdravili približno polovico bolnikov, ki zbolijo za rakom, bodisi v okviru prvega zdravljenja bodisi ob ponovitvi oziroma napredovanju bolezni. Foto Roman Šipić

»Težki delci, protoni, ogljikovi, kisikovi, helijevi ioni in drugi, imajo za radioterapijo enak pomen kot nova zdravila v sistemski terapiji raka. To je naslednja stopnja v razvoju stroke,« poudarja dr. Strojan. Omeni še zanimivo podrobnost, da so v protonih videli možno orodje za zdravljenje v globini ležečih tumorjev že leta 1946, vendar je ta terapija širše dostopna šele v zadnjem desetletju, do česar so pripeljale sodobne in cenejše tehnološke rešitve.


Prednosti protonskega žarka

Glavna prednost protonskega žarka v primerjavi s fotonskim in elektronskim je način, kako predaja svojo energijo tkivu, skozi katero potuje. »Protoni na svoji poti proti tarči, torej tumorju, oddajajo le manjši del svoje energije, zato je vstopna doza protonskega žarka zelo nizka,« opisuje Strojan. »V določeni globini, odvisno od energije žarka, pa protoni predajo tkivu skoraj vso energijo, ki jo nosijo. Ta točka se imenuje Braggov vrh. Enako kot vstopna doza je nizka oziroma še nižja tudi izstopna. Z ustrezno manipulacijo protonskega žarka lahko pokrijemo ves tumor, tako da se večina energije žarka odloži v območju tumorja, medtem ko je tkivo v njegovi neposredni okolici obsevano z veliko nižjo dozo.«

Zahtevna oprema, ekspertno znanje

Pospeševanje protonov je po razlagi inž. Casarja precej zahtevnejše od pospeševanja elektronov, saj imajo ti v primerjavi z elektroni skoraj 2000-krat večjo maso. Obsevalne naprave za protonsko terapijo so zato ne samo dražje, temveč tudi veliko večje, čeprav proizvajalci že razvijajo manjše pospeševalnike. To zahteva ustrezne prostore; v povprečno velikem centru s tremi terapevtskimi sobami in pripadajočimi prostori se ti raztezajo na 2500 kvadratnih metrih. Po svetu deluje 73 radioterapevtskih centrov za obsevanje s težkimi delci, to je tako imenovana hadronska terapija, pretežno za obsevanje s protoni. Največ jih je v Severni Ameriki, Avstraliji in zahodni Evropi.

Pospeševanje protonov je po razlagi inženirja Božidarja Casarja precej zahtevnejše od pospeševanja elektronov, saj imajo ti v primerjavi z elektroni skoraj 2000-krat večjo maso. Foto Tomi Lombar

Na območju nekdanje skupne države oziroma na Balkanu takega centra ni. Onkološki inštitut v Ljubljani ima, poudarjajo načrtovalci projekta, ustrezen strokovni potencial in potrjeno referenčnost v regiji, sposobni pa bi bili prek mehanizma naprednih modelov financiranja odgovoriti na izzive kapitalske zahtevnosti projekta ter izpolniti potrebe slovenskega javnega zdravstva in tržiti te storitve za bolnike iz tujine.


Prednostna izbira pri otrocih z rakom

Danes je obsevanje s protoni prednostna izbira pri otrocih z rakom. Zaradi nižjih doz, ki jih prejme zdravo tkivo v okolici tumorja, je manj stranskih učinkov, manjše je tveganje, da bi obsevanje izzvalo nastanek novega primarnega tumorja. Pri odraslih, razen v posebnih primerih, indikacija za obsevanje s protoni temelji na primerjavi obsevalnih načrtov, narejenih za obsevanje s fotoni oziroma protoni. Kadar bi zaradi standardne radioterapije bolnik lahko imel večjo škodo na določenem organu oziroma v okolici tumorja, bi se odločili za dražje in tehnično zahtevnejše obsevanje s protoni, sicer pa bo še vedno primerna cenovno ugodnejša konvencionalna radioterapija s fotonskimi žarki.

Obsevalne naprave za protonsko terapijo so dražje intemveč tudi veliko večje, čeprav proizvajalci že razvijajo manjše pospeševalnike. Foto MedAustron

V Sloveniji je s fotonskim oziroma elektronskim snopom obsevanih okoli tretjina bolnikov, ki zbolijo za rakom. Ugotavljajo, da bi bilo med njimi od 540 do 720 kandidatov za protonsko terapijo.


Slovenski protonski center

Center za protonsko terapijo z regionalno dimenzijo bi omogočil razvoj stroke v Sloveniji in regiji v skladu z najsodobnejšimi mednarodnimi smernicami. Zagotovili bi optimalno oskrbo onkoloških bolnikov doma, dodatno financiranje centra oziroma njegovo samofinanciranje pa bi ustavilo odliv sredstev iz države. Vse skupaj bi tudi opazno prispevalo k prepoznavnosti Slovenije v tujini, menijo načrtovalci ne le tehnično in tehnološko, temveč tudi finančno zahtevnega projekta.

»Obseg naložbe v center za protonsko terapijo ne omogoča izvedbe na klasičen način oziroma izključno s proračunskimi viri. Kot optimalna rešitev se ponuja javno-zasebno partnerstvo. Zaradi nacionalnega pomena je treba slovenski center za protonsko terapijo obravnavati kot strateško naložbo, ki jo je mogoče uresničiti z modelom javno-zasebnega partnerstva in sodobnimi načini financiranja, kot je mehanizem Evropski fond za strateške investicije (EFSI). Tako strateško zdravstveno infrastrukturo gradijo v številnih članicah EU. Kombinacija zasebnih in javnih virov ter sodelovanje Evropske investicijske banke zagotavljata jasno načrtovano, hitro in pregledno naložbo, kjer bi lahko izvedbo začeli takoj,« pojasnjuje Janko Burgar iz Cosylaba.

Zaradi nacionalnega pomena je treba slovenski center za protonsko terapijo obravnavati kot strateško naložbo, ki jo je mogoče uresničiti z modelom javno-zasebnega partnerstva in sodobnimi načini financiranja, pravi Janko Burgar iz Cosylaba. Foto Cosylab

Zdravili bi tisoč bolnikov na leto


Sogovornik v sklopu javnega interesa navaja optimalno oskrbo bolnikov, optimizacijo stroškov v celotnem obdobju zdravljenja, razvoj stroke, znanosti z visoko dodano vrednostjo, obvladljivo bremenitev proračuna, zanesljivo dolgoročno naložbo, vrhunsko zdravstveno infrastrukturo, možnost razvoja Slovenije kot medicinske destinacije, strokovno in znanstveno tehnološko sodelovanje z najnaprednejšimi podobnimi centri v svetu, razvoj gospodarstva in znanosti, izvoz visoke tehnologije, rast DBP. V modelu delovanja je upoštevana vzdržna zmogljivost centra tisoč bolnikov na leto, od tega bi bilo dve tretjini domačih in tretjina tujih. V tem razmerju bi financirali tudi delovanje centra.